Državni zbor obravnava že tretji predlog zakona o fiskalnem pravilu, s katerim se bo določilo izvajanje te zahteve, zapisane v ustavi. Po zavrnitvi dveh predlogov SDS-a ima tokrat na mizi delo vlade.
Zakon bo omogočil izvajanje fiskalnega pravila, po katerem morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno najmanj uravnoteženi brez zadolževanja ali pa v presežku. To pravilo je Slovenija zapisala v ustavo maja 2013, doslej pa še ni sprejela niti izvedbenega zakona, kar bi sicer morala storiti že do novembra 2013.
Po predlogu naj bi vlada predvidela začetek uveljavljanja fiskalnega pravila v tem letu s prehodnim rokom uravnoteženja javnih financ do leta 2019.
Mramor o strogem pravilu
"Predlagano pravilo je zelo strogo - zahteva strukturno uravnoteženost javnih financ v srednjeročnem obdobju," je povzel finančni minister Dušan Mramor. Z zakonom se bosta določila način in časovni okvir za izvajanje tega pravila, in sicer se bomo odprave strukturnega primanjkljaja - to je primanjkljaja ob neupoštevanju učinkov gospodarskega ciklusa - lotili postopno. V nasprotnem primeru bi ogrozili gospodarsko rast, je dejal minister.

Z zakonom se bo v času recesije omogočal javnofinančni primanjkljaj in s tem zadolževanje, v času konjunkture pa javnofinančni presežek in odplačevanje dolga. "V srednjeročnem obdobju pa se ne ustvarja dodaten dolg - država se ne zadolžuje, pač pa porabi toliko, kot ustvari," je poudaril Mramor in dodal, da bo novo zadolževanje mogoče le v primeru izjemnih in enkratnih dogodkov večjega obsega.
Z zakonom se bo v času recesije omogočal javnofinančni primanjkljaj in s tem zadolževanje, v času konjunkture pa javnofinančni presežek in odplačevanje dolga. "V srednjeročnem obdobju pa se ne ustvarja dodaten dolg - država se ne zadolžuje, ampak porabi toliko, kot ustvari," je poudaril Mramor in dodal, da bo novo zadolževanje mogoče le v primeru izjemnih in enkratnih dogodkov večjega obsega.

Fiskalni svet kot neodvisen organ
Pomembno se mu zdi tudi redno spremljanje javnih financ, zato bo na podlagi zakona ustanovljen fiskalni svet kot neodvisen in samostojen državni organ, ki bo pristojen za ocenjevanje vzdržnosti javnih financ, upoštevanja načela srednjeročne uravnoteženosti in ključnih dokumentov vlade v zvezi s fiskalno politiko.
Cerar: Vedno smo imeli strukturni primanjkljaj
Sprejem tega zakona tako pomeni, da bo morala Slovenija javne finance v nekaj letih strukturno uravnotežiti, kar bo po besedah Mira Cerarja izjemno zahtevna naloga. Kako zelo zahtevna bo, po njegovih besedah dokazuje dejstvo, da je imela država v zadnjih 15 letih, tudi v času največjih gospodarskih rasti, vedno strukturni primanjkljaj.

Dolga pot do sprejetja
Pot do sprejetja zakona je sicer še dolga. DZ se bo danes s predlogom zakona le seznanil, ali je primeren za nadaljnjo obravnavo, pa bo odločil v petek. Pri tem bo vlada za podporo svojemu predlogu potrebovala glasove vsaj dveh tretjin vseh poslancev.
SDS: Škoda je že narejena
Po mnenju SDS-a pušča vladni predlog še številna vprašanja, čeprav Slovenija ta zakon njuno potrebuje. "Škoda zaradi nesprejetja zakona se je že naredila," je dejal Marko Pogačnik in dejal, da bi lahko Slovenija ob morebitni njegovi pravočasni uveljavitvi plačevala precej nižje obresti na svoj dolg, kot pa jih mora zdaj.

DeSUS: Predlog je dovolj fleksibilen
Podobno je menil tudi Uroš Prikl (DeSUS). "Izvedba fiskalnega pravila ima merljive, pozitivne učinke na boniteto države in na obrestno mero," je pozval k takojšnjemu sprejetju zakona in izrazil zadovoljstvo, da vladni predlog dopušča dovolj fleksibilnosti v izvajanju fiskalne politike.

NSi: Zakon je premalo strog
Jožefu Horvatu (NSi) se zdi obravnavani zakon premalo strog. Podjetnost in varčnost sta dva potrebna pogoja za razvoj družbe, je dejal in zahteval jasne določbe, s katerimi bi "vsakokratni vladajoči koaliciji preprečili skušnjave po financiranju ljudstvu všečnih zadev". Zakon o fiskalnem pravilu mora biti takšen, da vlado v času debelih krav zavezuje k maksimalnemu razdolževanju, sicer bodo v letih recesije obresti dušile državo in jo pripeljale na rob bankrota, je opozoril.

ZL za izbris pravila iz ustave
Odločno nasprotovanje predlaganemu zakonu so izrekli le v ZL-ju. "Fiskalno pravilo je orodje za izterjavo nasedlih naložb finančnih špekulantov neposredno od državljanov, ki s krizo nimajo ničesar," je bil kritičen poslanec ZL-ja Luka Mesec in vlado pozval ne le k umiku obravnavanega zakona iz postopka, ampak tudi k izbrisu fiskalnega pravila iz ustave.

SD, ZaAB: Ne smemo pozabiti na socialo
V drugih poslanskih skupinah so napovedali, da bodo predlog podprli, a predvsem v SD-ju in ZaAB-u so opozorili, da se ob uresničevanju fiskalnega pravila ne sme pozabiti na ohranjanje socialne države. "Nikakor ne sme stopiti na tekmovalno stezo skupaj s socialno državo," je o zakonu dejal Matjaž Han (SD). Alenka Bratušek (ZaAB) pa je opozorila, da mora biti konsolidacija javnih financ postopna, vse drugo lahko pomeni katastrofo za naše ljudi.

SMC: Za uravnoteženje javnih financ bo potrebno še več
Marjan Dolinšek je k sprejetju zakona pozval z utemeljitvijo, da so politiki večinoma podvrženi k neodgovornemu trošenju javnega denarja. Nobenega dvoma ni, ali izvedbeni zakon sprejmemo ali ne, pa je dejala Urška Ban. A da bomo javne finance dejansko uravnotežili, bo po njenih besedah potrebno še več, med drugim spremembe proračunskega načrtovanja v smeri programskega proračuna, prenova nekaterih zakonov ter strukturne reforme.

Podporo zakonu sta napovedala tudi predstavnika narodnih skupnosti.