Poslanci DZ-ja so maja 2013 izglasovali vpis fiskalnega pravila v ustavo, do 30. novembra lani pa bi moral DZ sprejeti tudi zakon, s katerim bi se določile podrobnosti glede izvajanja fiskalnega pravila in načina uravnoteženja javnih financ.

DZ nato ni sprejel omenjenega zakona in sredi novembra so kot prvi predlog zakona vložili poslanci SDS-a. Svoj predlog pa je nato kmalu pripravila tudi vlada. Za sprejetje zakona, ki bo določil način uravnoteženja javnih financ, bo potrebna dvotretjinska podpora.

Fiskalno pravilo določa, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa v presežku.

Osnutek zakona vsebuje formulo, s katero se določi zgornjo mejo izdatkov državnega proračuna, da bo še zagotovljena srednjeročna uravnoteženost javnih financ. Odstopanje je mogoče le v primeru znatnega poslabšanja gospodarskih razmer ter hujših naravnih ali drugih nesreč. V SDS-u predlagajo, da zakon o izvajanju fiskalnega pravila velja že za prihodnji proračun, vlada pa temu nasprotuje.

Ko so časi dobri, mora imeti država večje presežke, a v slabih časih ima lahko bistveno večje primanjkljaje, je idejo vladnega predloga pojasnil finančni minister Dušan Mramor, ki meni, da bi lahko strukturni primanjkljaj odpravili v štirih do petih letih.

Odprava prostovoljnega pripravništva?
Predlog poslanske skupine SDS-a, naj se v zakonu o delovnih razmerjih uredi problematika pripravništva, je DZ zavrnil. Predlagatelji bi črtali pravno podlago za volontersko pripravništvo, hkrati pa delodajalca, ki zaposli pripravnika, oprostili plačila prispevkov za čas pripravništva.