Prevelika hitrost in alkohol sta velikokrat vzrok za nesrečo. Foto: PU Kranj
Prevelika hitrost in alkohol sta velikokrat vzrok za nesrečo. Foto: PU Kranj
Prometna nesreča
Hudih prometnih nesreč je največ na regionalnih cestah. Foto: MMC RTV SLO

Število umrlih na cestah sicer iz leta v leto pada, saj so v primerljivem obdobju lani prometne nesreče zahtevale 144 smrtnih žrtev. O zmanjševanju števila žrtev nesreč govorijo tudi podatki za prejšnja leta: leta 2007 je v prometnih nesrečah umrlo 294 ljudi, leta 2008 214, lani pa 171. Prav tako pada število huje poškodovanih v nesrečah: od 1.305 v letu 2007 in 1.101 v letu 2008 do 1.059 lani. V obdobju od januarja do julija letos se je v prometnih nesrečah huje poškodovalo 485 ljudi, lažje pa 5.608.

O izboljšanju prometne varnosti pri nas priča tudi podatek, da je leta 1990 na naših cestah umrlo kar 517 ljudi, še leta 2000 je bilo smrtnih žrtev 315.

Poleg prevelike hitrosti in napačne smeri vožnje so vzroki hudih prometnih nesreč tudi neupoštevanje pravil o prednosti, nepravilno prehitevanje, nepravilni premiki z vozilom, napake pešcev in neustrezna varnostna razdalja.

EVROPSKA NOČ BREZ PROMETNIH NESREČ

K več prometnim nesrečam prispevata tudi uživanje alkohola in mamil. Da bi prispevali k izkoreninjenju te škodljive navade, bodo policisti na evropsko noč brez prometnih nesreč v noči s 16. na 17. oktober poostrili nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov, potekale pa bodo tudi številne druge preventivne dejavnosti. V gostilnskih lokalih bodo mlade spodbujali, naj ne pijejo alkohola, pred odhodom jih bodo povabili k preizkusu alkoholiziranosti, tiste, ki jim bo uspelo ostati trezni, pa bodo nagradili.

Prav mladi so namreč ena rizičnih skupin v prometu: vsak četrti umrli voznik osebnega avtomobila je iz starostne skupine od 18 do 24 let. Vozniki osebnih avtomobilov iz te starostne skupine povzročijo skoraj petino vseh prometnih nesreč.

Največ smrtnih žrtev na regionalnih cestah
V obdobju od januarja do julija letos je bilo največ umrlih v prometnih nesrečah voznikov osebnih avtomobilov, in sicer 23, 16 žrtev je bilo voznikov motornih koles, 15 pa potnikov v vozilih. Največ smrtnih žrtev so zahtevale regionalne ceste.