Osrednja bajramska slovesnost v Sloveniji se je začela pred sončnim vzhodom v dvorani na Kodeljevem, vodil jo je mufti Nedžad Grabus, podobne slovesnosti pa so pripravili tudi v Kopru, Mariboru, na Jesenicah, v Kranju, Tržiču, Škofji Loki, Postojni, Ajdovščini, Sežani, Kočevju, Trbovljah, Novem mestu, Krškem, Celju, Velenju, Izoli in Novi Gorici.

Grabus je dejal, da želijo slovenski javnosti jasno povedati, da je poslanstvo Islamske skupnosti razvijati odnose in zaupanje med ljudmi, da živijo v slogi, miru in medsebojnem spoštovanju.

"Da bi se to razvilo, je potrebno usklajeno in odgovorno delovanje vseh pomembnih dejavnikov v družbi. V Sloveniji se je v nekaterih medijih znatno povečal antimuslimanski in islamofobični diskurz. Ta ideološka matrica obstaja že dlje časa, na javni sceni se menjujejo samo liki, ki so njeni predstavniki. Pozivamo odgovorne, da se resno lotijo tega vprašanja, ker eno sovraštvo vedno rojeva drugo sovraštvo," je opozoril mufti.

V nagovoru vernikom je omenil tudi gradnjo džamije v Ljubljani. "Z izgradnjo džamije v Ljubljani smo postavili Islamsko skupnost na religijski zemljevid Slovenije. To smo zahvaljujoč demokratičnemu in pluralnemu standardu, ki vlada v slovenski družbi ter pravni državi, dosegli po trnovi poti, ki je trajala 48 let. Novi status zahteva od nas resnejši in sistematski odnos do delovanja Islamske skupnosti," je dejal Grabus in poudaril še, da so sposobni dokončati izgradnjo džamije z lastnim naporom.

Muslimani po svobodni izbiri
Glede končanega posta je mufti povedal, da so po mesecu posta duhovno okrepljeni in odločni v opravljanju dobrih del in zoperstavljanju vsem slabostim. Trajna vrednota ramazanskega posta je v duhovni rasti vsakega vernika, je poudaril mufti in glede vere dejal, da je močna samo, če ima človek svobodo izbire. "Mi smo muslimani po svobodni izbiri. V sodobni družbi je lažje biti dostojanstven. Zahvaljujoč svobodi slovenske družbe je mogoče razvijati tudi našo identiteto. Ta svoboda je skupno dobro, ki mu moramo vsi dati svoj prispevek," je dejal mufti, ki se je sicer v nagovoru dotaknil številnih svetovnih problemov.

Grabus je še poudaril, da je danes potrebno narediti vse, da se zoperstavijo med drugim širjenju idej, ki islam predstavljajo kot izolirani način življenja. "Takšne ideje moramo zavreči ne glede na to, ali prihajajo iz krogov ljudi, ki pravijo, da razlagajo islam, ali iz krogov, ki so zoper islam kot takšen. Moč Islamske skupnosti je bila in bo ostala v odprtosti, ljubezni do Boga, soseda in življenja, univerzalnih idej, odgovornega delovanja in povezovanja s širšo družbeno skupnostjo," je dejal .

Problemi zaradi ekstremizma in radikalizacije
Sodobne družbe imajo po muftijevih besedah velik problem z radikalizacijo in ekstremizmom, ki peljejo v nasilje, desničarsko ali versko. Kot je dejal, je bil od najzgodnejših dni razvoja islamskega učenja promoviran pozitiven odnos do življenja in jasno je bilo poudarjeno, da je prepovedan umor nedolžnega človeka ali samomor. Katerikoli uboj ali samomor, ki ima za posledico ubijanja nedolžnih ljudi, ni in ne more biti opravičen z vero, je na davišnji slovesnosti v športni dvorani Kodeljevo med drugim še poudaril Grabus.

Ramazanski bajram "krona posta in molitve"
Ramazanski bajram je ob kurban bajramu najpomembnejši praznik muslimanov. Kot so zapisali v Islamski skupnosti v Sloveniji, je ramazanski bajram "krona posta in molitve", ki so ju muslimani izvrševali v preteklem mesecu. Hkrati je luč, ki "je ponujena kot milost, da bi jo človeštvo delilo med seboj".

Ramazan se je začel 26. maja po sončnem zahodu in je trajal 29 dni. V tem času je trajal post, ko naj bi bili verniki medsebojno solidarni in naj bi krepili občutek za sočloveka, "kar je najvišja stopnja pobožnosti". "Namen posta je, da se sit človek spomni lačnih ter da bi premožni skrbeli za revne in nemočne", so zapisali.