"Kurbanbajram je praznik, ki nas poveže v močno skupnost vernikov, predano veri v enega Boga in odločno pri opravljanju dobrih del. Človeško življenje na Zemlji je polno različnih izzivov in skušnjav, zato so prazniki priložnost za duhovno obnovo in navdih, ki naredi naše življenje popolnejše in bolj smiselno," je uvodoma dejal mufti.

"Živimo v času, polnem izzivov, negotovosti in neznank," je v dvorani na Kodeljevem zbranim vernikom dejal Grabus in dodal: "V času velikih sprememb na svetovni ravni kot manjšinska skupnost preživljamo nenehne preizkušnje pripadnosti demokratičnim načelom in svoboščinam. Grabus je ob tem poudaril, da je treba vedno prositi vzvišenega Boga in pričakovati, da bodo "ljudje ohranili zdrav razum, dobroto, človeškost ter da bo svetovna oblast ostala pravična in poštena, predana vladavini prava in spoštovanju človekovih pravic in svoboščin". Pozval je k molitvi "Vzvišenega Boga, naj nas varuje pred nasilneži in nasiljem ter podari mir vsem ljudem v Sloveniji in na svetu".

Možnost za kesanje in spremembo življenjskih navad
Med drugim je dodal, da je človek graditelj civilizacije in kulture. Hkrati je človek bitje, ki je nagnjeno k slabostim, grehom in destrukciji. "Zato je ena od vlog velikih praznikov, da ljudi, ki so posvečeni poti resnice, okrepijo in opogumijo v dobrem, in vse tiste, ki imajo skušnjave in slabosti, opomni na možnost iskrenega kesanja in spremembe življenjskih navad, ki so človeka pripeljale v težko duhovno, psihično in materialno stanje. Zato sta obreda hadža in kurbana priložnost za duhovno očiščenje in da obrnemo novo stran v svojem življenju," je zbranim vernikom dejal Grabus.

V svojem nagovoru se je Grabus dotaknil tudi gradnje islamskega kulturnega centra, ki je po njegovih navedbah zaznamoval našo generacijo. "Zgraditi džamijo ali zasaditi drevo je v naši veri pohvalno delo, ker džamija simbolizira Božjo hišo na Zemlji in je mesto, kjer se odvija in razvija življenje, povezuje nižji in višji svet, minljivost in večnost, posamezno in splošno. Podobno kot neko drevo živi in daje plodove, tudi džamija vzgaja ljudi in daje svoje plodove." Grabus je ob tem povabil vernike, da so v skladu s svojim prepričanjem in možnostmi udeleženi pri projektu Islamskega in kulturnega centra v Ljubljani ter pomagajo dokončati njegovo gradnjo.

Romanje v Meko
Muslimani kurbanski bajram, eden od dveh največjih praznikov v islamskem koledarju, praznujejo od petka do ponedeljka. Praznik je povezan z Alahovim poslancem, prerokom Abrahamom, kot mu pravijo muslimani, praočetom monoteističnih religij. Verniki ob prazniku opravijo dolžnost hadža, romanja v Meko. Gre za eno od praktičnih islamskih dolžnosti, ki naj bi jo enkrat v življenju opravil vsak polnoleten, zdrav, razumen in finančno sposoben vernik. Tako se je tudi 17 vernikov iz Slovenije letos odpravilo v Meko.

Verniki, ki ostanejo doma, pa te dni preživljajo v bajramskem vzdušju. Takrat se posvetijo sebi in svojim bližnjim, iščejo medsebojno odpuščanje in se poskušajo izogniti slabim navadam ter izboljšati svoje duhovno stanje, so pred praznikom zapisali v skupnosti.

V Sloveniji so bajramsko molitev organizirali tudi v Kranju, Tržiču, na Jesenicah, v Škofji Loki, Postojni, Ajdovščini, Kopru, Kočevju, Trbovljah, Celju, Velenju, Mariboru, Sežani, Novi Gorici, Krškem in Novem mestu.