Diplomat, ki je postal predsednik, in diplomat, ki je minister z najdaljšim stažem v Sloveniji. Foto: EPA
Diplomat, ki je postal predsednik, in diplomat, ki je minister z najdaljšim stažem v Sloveniji. Foto: EPA

Razlaganje pravil o funkcioniranju slovenske države na dan slovenske državnosti je nenavadno, še bolj nenavadno pa je protislovje, ki se je pojavilo v zvezi z najnovejšimi izjavami predsednika republike o imenovanju veleposlanikov.

Iz MZZ-jevega sporočila za javnost
Tudi med uradom pokojnega predsednika Drnovška in Mladiko odnosi niso bili vedno zgledni. Foto: MMC RTV SLO

Türk je v torek dejal, da pred volitvami zaradi, po njegovem mnenju, preveč razgrete volilne situacije ne bo podpisal odlokov o imenovanju novih veleposlanikov, kar MZZ v odgovoru označuje za nenavadno.

"To povezovanje vnaša politična merila v postopek imenovanja oz. izbiranja veleposlanikov, ki ne predstavljajo niti strank niti koalicij niti konkretne vladne ekipe niti konkretnega predsednika, ampak državo in njene ustanove ne glede na volilni izid," so poudarili. Zunanji minister Dimitrij Rupel je še pred objavo sporočila za javnost napovedal, da bo Türka osebno prosil, naj še enkrat razmisli.

Imena bodo znana po prejetju agremanov
MZZ sicer še poudarja, da so predlogi za imenovanje veleposlanikov, ki jih je vlada določila na seji 6. junija, označeni s stopnjo tajnosti "zaupno", zato do pridobitve agremanov držav sprejemnic o imenih in priimkih kandidatov sploh ni dovoljeno govoriti. Gre tudi za kršitev običajnega mednarodnega prava in ustaljene prakse držav sprejemnic.

Zunanje ministrstvo je še navedlo, da so vsi kandidati, ki jih je na omenjeni seji določila vlada, poklicni, to je karierni diplomati, in so zaposleni na MZZ-ju. Tudi sicer je zunanje ministrstvo, kot so poudarili, letos na veleposlaniška mesta predlagalo samo poklicne diplomate in s tem jasno ločilo stroko od politike.

Pred potrditvijo tudi DZ
Zapisali so tudi, da je zunanji minister predsednika republike osebno seznanil s predlaganimi imeni, predlog ukaza s prošnjo za podpis pa ta prejme, ko država sprejemnica izda agreman in ko so opravljeni vsi pripravljalni postopki, med katere spada tudi pogovor v odboru DZ-ja za zunanjo politiko.

Na MZZ-ju so tudi navedli, da je nekdanja vlada Antona Ropa dva veleposlanika imenovala 15. julija 2004. OZP se je z njima pogovoril na nujni seji 15. septembra, sredi takratne volilne kampanje, tedanji predsednik republike Janez Drnovšek pa je njuno imenovanje podpisal 30. septembra 2004, le nekaj dni pred volitvami 3. oktobra 2004, so zapisali.

Rupel (znova) v veleposlaniške vrste?
TV Slovenija je poročala, da naj bi vlada že potrdila veleposlaniško mesto kmetijskemu ministru in nekdanjemu veleposlaniku Iztoku Jarcu v Londonu, nekdanjemu direktorju Sove Matjažu Šinkovcu v Washingtonu, Bogdanu Benku v Kobenhavnu in Aniti Pipan v Bruslju. V javnosti pa so se pojavili namigi, da naj bi se tudi Dimitrij Rupel potegoval za mesto veleposlanika na Dunaju.

Razlaganje pravil o funkcioniranju slovenske države na dan slovenske državnosti je nenavadno, še bolj nenavadno pa je protislovje, ki se je pojavilo v zvezi z najnovejšimi izjavami predsednika republike o imenovanju veleposlanikov.

Iz MZZ-jevega sporočila za javnost