Tovorno letalo, ki je prevažalo nevaren tovor, se je pred zasilnim pristankom na Brniku očitno znašlo v resnih težavah. Posadka letala je namreč pred pristankom razglasila nevarnost prve stopnje, kar pomeni, da mu je grozila resna in neposredna nevarnost. Zaradi tega je bil nekaj časa oviran promet v slovenskem zračnem prostoru.

Kot so za STA pojasnili v Kontroli zračnega prometa Slovenije, je tovorno letalo s tehničnimi težavami v slovenski zračni prostor priletelo ob 10.40. Tovorno letalo tipa airbus A300 je letelo iz Frankfurta v Tel Aviv. O tehničnih težavah letala so jih obvestili iz sosednje avstrijske kontrole zračnega prometa.

Zaradi tehničnih težav se je letalo prek avstrijsko-slovenske meje spuščalo. V prvi komunikaciji s slovensko kontrolo zračnega prometa je razglasilo nevarnost druge stopnje (PAN PAN), ni pa še bilo jasno, na katero letališče se želi preusmeriti za pristanek. V kontroli zračnega prometa so zračni promet v slovenskem zračnem prostoru vodili ustrezno razglašeni nevarnosti letala v stiski in sprožili preventivno koordinacijo z enotami kontrole zračnega prometa na okoliških letališčih, da bi letalu omogočili vodenje do pristanka.

V enem od naslednjih javljanj, sprva zelo slabe radijske zveze, pa je posadka letala razglasila nevarnost prve stopnje (MAY DAY) in zaprosila za pristanek na brniškem letališču. O vzrokih tehničnih težav pa ni jasnih podatkov. Posadka letala je sporočila, da prevaža nevaren tovor, sporočili so tudi kode nevarnih snovi, ki so jih posredovali pristojnim letališkim službam, ki so usposobljene za ustrezno ravnanje.

Ker je bilo letalo sprva še pretežko za pristanek, je nekaj časa krožilo, da je porabilo gorivo in doseglo manjšo težo. Kot je bilo razvidno s portala Flightradar, je letalo nekaj časa krožilo nad osrednjo Slovenijo, med Litijo, Moravčami in Ivančno Gorico. Po pričevanju občanov je letalo tudi izpustilo nekaj goriva, kar je sicer standardni postopek za zasilni pristanek.

Služba kontrole zračnega prometa je medtem vodila zračni promet v osrednjem delu slovenskega zračnega prostora ustrezno razglašeni nevarnosti prve stopnje. Ko je letalo porabilo toliko goriva, da je bila njegova masa ustrezna za pristanek, se je ob 11.35 letalo napotilo na pristanek na brniškem letališču, kjer je ob 11.40 tudi varno pristalo, so navedli v kontroli zračnega prometa.

Po pristanku tovornega letala v stiski se je takoj normaliziralo odvijanje zračnega prometa v slovenskem zračnem prostoru, na brniškem letališču pa so takoj začela pristajati letala, ki so letalu v stiski odstopila prednost, so še pojasnili.

Letalo pričakali gasilci in reševalne službe

Kot je za MMC potrdil Tomaž Vilfan, direktor Gasilske reševalne službe Kranj, je letalo na letališču iz varnostnih razlogov pričakalo nekaj več kot 20 gasilcev, 11 gasilcev s petimi vozili iz kranjske gasilske službe in celotna ekipa gasilcev Gasilsko-reševalne službe Fraport Slovenija.

Iz Zdravstvenega doma Kranj so na brniško letališče poslali urgentnega zdravnika in reševalno vozilo. V pripravljenosti je bila enota nujne medicinske pomoči ZD-ja Kranj in sosednje enote, so sporočili za STA.

Veliko, širokotrupno dvomotorno letalo je iz Frankfurta vzletelo ob 8.30, v Tel Avivu pa bi moralo pristati ob 13:35 po krajevnem času. Na njem so bili štirje člani posadke. Letalo ostaja na brniškem letališču, kjer poteka pregled. Po trenutnih informacijah pa bi lahko zapustilo letališče ponoči ali zgodaj zjutraj. Letalo naj bi zasilno pristalo zaradi tehničnih težav.

Za primer letalskih nesreč na državni ravni izdelan poseben načrt

Generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin, ki je v Radovljici sodeloval na novinarski konferenci pred sobotnim tradicionalnim državnim preverjanjem usposobljenosti ekip prve pomoči civilne zaščite in Rdečega križa Slovenije, je pojasnil, da je za primer letalskih nesreč na državni ravni izdelan poseben načrt. V primeru, ko gre za tovorno letalo, je ukrepanje prilagojeno temu, kaj letalo prevaža. Če gre za snovi, ki bi lahko bile potencialno nevarne, se po protokolu aktivirajo posebne državne službe, poleg tistih, ki so že na samem letališču.

Za take primere so pripravljeni načrti in tudi izvedene vaje, je zagotovil. Dodal je, da so ekipe usposobljene, je pa ukrepanje ob takšnih nesrečah vedno izziv, saj vključuje evakuacijo celotnega letališča, odpovedi poletov, na letališču pa je običajno tudi večje število ljudi iz različnih držav.

V zadnjih letih na mariborskem in brniškem letališču ni bilo dogodkov, kjer bi bilo potrebno tovrstno posredovanje, so bili pa po besedah Behina posamezni primeri, ko se je zgodila odpoved motorjev ali so se pojavile tehnične napake.

Sicer pa je po njegovih besedah običajen postopek, da letalo pred zasilnim pristankom kroži, da se zmanjša količina goriva in se pripravi letališko in preostalo osebje za posredovanje. Kot je dodal, gre v takšnem primeru za nadzorovan zasilni pristanek.