Pahorja so pri polaganju venca na osrednji spominski slovesnosti ob dnevu spomina na mrtve spremljali predsednik državnega zbora (DZ) Dejan Židan, predsednik vlade Marjan Šarec, predsednik državnega sveta (DS) Alojz Kovšca, načelnica Generalštaba Slovenske vojske generalmajorka Alenka Ermenc in generalna direktorica policije Tatjana Bobnar.

Osrednje državno spominsko obeležje žrtvam vseh vojn, ki so prizadele slovenski narod, k spravi in edinosti kliče od julija 2016, od lani pa je ceremonial polaganja venca k spomeniku sprave ob Kongresnem trgu tudi del programa vseh uradnih obiskov visokih tujih državnikov ter osrednji kraj polaganja vencev ob 1. novembru.

Premier Šarec in predsednik DZ-ja Židan sta se nato iz središča mesta preselila na Žale, kjer sta položila vence k spomeniku padlim v vojni za Slovenijo 1991, spomeniku padlim v narodnoosvobodilnem boju (NOB), k lipi sprave in h kostnici žrtev prve svetovne vojne. Predsednik vlade Šarec je sicer že dopoldne v Kamniku položil venec pri spomeniku Rudolfu Maistru.

Predstavniki države so se udeležili komemoracij in položili vence ob različna obeležja in spomenike po državi in v zamejstvu, med drugimi je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Jožef Česnik položil venec v nekdanjem taborišču Gonars.

Dopoldanske žalne slovesnosti pri grobnici na Urhu so se udeležili Židan, ljubljanski župan Zoran Janković ter poslanca SMC-ja Jani Möderndorfer in SD-ja Marko Koprivc. "Spoštujemo zgodovino slovenskega naroda in ohranjamo spomin na junake, ki so nas osvobodili in pri tem žrtvovali lastna življenja," je ob tem Židan zapisal na svojem profilu na Twitterju.
V mariborski občini so dan spomina na mrtve počastili s komemorativno slovesnostjo na osrednjem prostoru partizanskega grobišča in polaganjem venca na grobišče padlim v prvi svetovni vojni.

Evropski poslanec Milan Brglez pa je v poslanici ob današnjem dnevu poudaril, si vsak zasluži pravico do dostojnega pokopa in groba, za kar mora poskrbeti država na spoštljiv in pieteten način.

Cvetje in sveče na grobovih

Dan spomina na mrtve, 1. november, je državni praznik in dela prost dan. Za ta dan je značilno obiskovanje grobov bližnjih, polaganje cvetja nanje in prižiganje sveč v spomin na pokojne. Praznik, ki je bil dela prost dan že v Socialistični republiki Sloveniji, ko smo ga imenovali dan mrtvih, je v samostojni Sloveniji po navedbah etnologov ohranil podobno vlogo in način zaznamovanja kot v pred letom 1991.

V krščanski tradiciji pa je prvi november praznik vseh svetih, ki velja za praznik zmagoslavja in veselja, saj časti spomin na življenje vseh znanih in neznanih svetnikov.

Zaradi gneče posebni prometni režim

Zaradi večjega obiska pokopališč bodo danes marsikje veljali posebni prometni režimi. Pričakovati je gnečo in prometne zastoje, zato se moramo na pot odpraviti pravočasno. Hkrati policisti, redarji in upravljavci pokopališč pozivajo k skrbi za varnost imetja. Svetujejo, da v vozilih ne puščamo vrednih predmetov na vidnih mestih.