Določilo uredbe o zagotavljanju informacij na živilih potrošnikom je namreč z današnjim dnem začelo veljati po celotni Uniji, s pojasnilom, da mora biti potrošnik primerno informiran o sestavi živil, kar mu olajša prepoznavanje in izbor živil, ki podpirajo zdravje, poudarjajo na Inštitutu za nutricionistiko. Navajanje hranilne vrednosti živil je obvezno tudi v spletnih trgovinah.

Od leta 2014 sta bila na področju označevanja živil zakonsko predpisana le minimalna velikost črk in obvezno poudarjeno označevanje alergenov. Prav tako je bilo doslej predpisano le, na kakšen način se podatki predstavljajo, odločitev o navajanju hranilne vrednosti živila na embalaži pa je bila prostovoljna.

Zakonodaja dopušča, da proizvajalci lahko hranilno vrednost izračunajo glede na sestavo živila in količino sestavin oz. jih povzamejo po literaturnih podatkih. Vendar pa bodo v primeru odstopanj od uradnih laboratorijskih analiz, ki bi jih ugotovili v primeru nadzora kot veljavni šteli laboratorijski izsledki, proizvajalec pa bo odgovoren za točnost informacij na označbi živila.

Uredba določa tudi izjeme
V uredbi so že navedene tudi izjeme, ko hranilne vrednosti ni obvezno navajati, denimo obrtno proizvedena živila, ki jih proizvajalec majhnih količin proizvodov dobavlja neposredno končnemu potrošniku ali lokalnim drobnoprodajnim podjetjem.

Kmetijsko ministrstvo pa je sprejelo pravilnik, ki določa izjemo glede obveznega označevanja hranilne vrednosti za živila, pridelana na kmetiji. Izjema velja za vsa živila, ki jih proizvajajo mikrodružbe, ki imajo v povprečju do deset zaposlenih oseb v poslovnem letu.

Prav tako ni nujno potrebno, da nosilci živilske dejavnosti navedejo hranilno vrednost na podlagi analiznih izvidov in za vsako posamezno serijo živil posebej. Na trgu lahko ostanejo tudi vsa živila, proizvedena pred 13. decembrom, do poteka roka uporabnosti, tudi če bodo označena po starem.