V zahtevi za sklic izredne seje DZ-ja o korupciji so poslanci SDS-a povzeli že znane očitke in poudarili afero spornega milijonskega nakupa stavbe na Litijski cesti v Ljubljani za potrebe sodišč, nakup 13.000 prenosnih računalnikov ministrstva za digitalno preobrazbo in lastništvo predsednika vlade Roberta Goloba v podjetju Star Solar. Ker v opozicijski stranki verjamejo, da ima država pod aktualno vlado resne težave z netransparentnim vodenjem javnih zadev, so na njihov predlog poslanke in poslanci razpravljali o priporočilih v zvezi s stanjem na področju boja proti korupciji. Med drugim so v SDS-u predlagali, naj DZ pozove vlado, da predlaga zakonske rešitve na področju preventive v zvezi s koruptivnimi ravnanji, ki bodo omogočile učinkovitejše in hitrejše odkrivanje, preiskovanje in sojenje v primeru kaznivih dejanj korupcije. Predlagali pa so tudi, naj vlada razmisli, ali je še sposobna opravljati svojo funkcijo.

Vlada priporočila zavrača, saj meni, da bodisi niso ustavno skladna bodisi je DZ o njih že odločal. Predloge priporočil so na torkovi maratonski seji zavrnili tudi člani odbora DZ-ja za pravosodje. Za razpravo je namenjenih več kot sedem ur.

Janša: Povod za sejo DZ-ja o korupciji je dal predsednik vlade sam

Janez Janša je opozoril, da je premier Robert Golob ob srečanju z generalno direktorico Unesca Audrey Azoulay med drugim priznal, da imajo v koaliciji krizo zaradi korupcije, "nekaj dni pozneje pa je predsednica druge največje koalicijske stranke, ko je govorila o tem, priznala, da ljudje v Sloveniji živijo vse slabše". "Potem najbrž ni treba obtoževati opozicije, zakaj je sklicala to sejo," je dejal prvak največje opozicijske stranke.

Ključni očitek, ki mu je danes pozornost namenil tudi Janša, pa je sporni večmilijonski nakup stavbe na Litijski cesti v Ljubljani za potrebe sodišč, zaradi katerega je odstopila ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan.

V SDS-u ne verjamejo razlagi, po kateri naj bi bili za sporni nakup krivi zgolj uradniki na ministrstvu ali generalni sekretar ene od koalicijskih strank. "Vi trdite, da od vrat ministra za pravosodje naprej nihče ni odgovoren. Če kupimo to razlago, potem se postavi vprašanje, koliko takšnih okostnjakov je še v omari te vlade, če lahko neke službe 'naštrikajo' neko zadevo, za katero gre denar iz državne proračunske rezerve namesto v sklad za obnovo po poplavah za nakup propadajoče stavbe," je bil kritičen Janša.

Obregnil se je tudi ob delo policije, saj da po njegovem vedenju še noben kriminalist ni obiskal ministrstva. "Depolitizirana policija je zelo hitra, ko gre za stvari, ki vladajoče motijo, ko gre pa za prvovrsten korupcijski škandal, ki ga priznava sam predsednik vlade, pa glejte, nobenega kriminalista na kraju," je dejal.

Dominika Švarc Pipan: V izredno sejo o boju proti korupciji je vključena interpelacija pravosodne ministrice

Dominika Švarc Pipan je poudarila, da je objektivno odgovornost za nakup stavbe na Litijski cesti v Ljubljani že sprejela in predsedniku vlade Golobu ponudila odstop, ki ga je ta sprejel in poslal v DZ. Ob tem je spomnila na primer ministra za notranje zadeve v prejšnji vladi Aleša Hojsa, ki da je nepreklicno odstopil, a je takratni premier Janša odstop kljub drugačnim pravilom poslovnika DZ-ja do konca mandata vlade "držal v predalu".

Dejala je, da je glede nakupa stavbe na Litijski cesti razkrila vse ključne dimenzije, sprejela politično odgovornost in odstopila, predvsem pa za razliko od številnih drugih afer ni dopustila, da se ta pomete pod preprogo.

Sklic izredne seje je po njenih besedah v tem času gotovo prikladen, namen pa je odvračanju pozornosti od dejstva, da je prejšnja Janševa vlada "storila vse, kar bi se dalo storiti, da uniči ali pa vsaj paralizira učinkovitost delovanja sistema organov, odgovornih za odkrivanje, preiskovanje in pregon korupcijskih praks".

Sorodna novica Švarc Pipan: Sistemska korupcija se ne zgodi slučajno, gre za rakavo tkivo v družbi

Ob tem je spomnila ne nekatere, po njenih besedah sporne prakse prejšnje vlade, med drugim na neustavno znižanje tožilskih plač, pa tudi na blokiranje imenovanja evropskih delegiranih tožilcev. SDS je tudi edina stranka, ki kategorično nasprotuje krepitvi neodvisnosti sodstva, je dodala.

Vlada, pa tudi sama kot ministrica v odstopu, upa, da bo današnja razprava osredotočena na potrebne sistemske spremembe. "Kajti če kdaj, je zdaj pravi čas, da se tega resnično lotimo pogumno, neomajno in sistemsko. In če kaj, afera na Litijski, ki sicer poskuša biti danes fokus te debate, pa ne bi smela biti, zgolj kaže na to potrebo in zgolj daje upanje, da prav zaradi tega, kar se dogaja pred očmi javnosti, te zgodbe ne bo konec in ne bo šlo vse naprej tako, kot je šlo do zdaj," je sklenila.

Stališča poslanskih skupin

Po mnenju NSi-ja imamo v Sloveniji vse instrumente za pregon korupcije, kljub temu pa se korupcija še vedno preganja premalo učinkovito in prepočasi. Temu pritrjuje tudi indeks zaznave korupcije Transparency International, ki za Slovenijo v zadnjih letih ne beleži napredka pri pregonu koruptivnih dejanj, je v imenu poslanske skupine izpostavil Janez Žakelj. Ob tem se je obregnil ob organe pregona. Ti so v prvi vrsti zadolženi za pregon korupcije, vendar so pri svojem delu pogosto neučinkoviti. "Nedopustno je, da ostanejo sumi koruptivnih ravnanj neraziskani, da zadeve zastarajo in da padejo zaradi postopkovnih napak," je izpostavil Žakelj. Kritičen je bil tudi do predsednika vlade Goloba. Ta se vmešava v delo policije in se izogiba pričanju pred preiskovalno komisijo in pred komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, zato po mnenju NSi-ja ni čudno, da korupcija v Sloveniji cveti. Za preganjanje korupcije potrebujemo odgovorno politiko, a je očitno tudi, da se do sedaj nobena vlada ni lotila sistematičnega zatiranja korupcije. "Politika raje kaže s prstom eden na drugega, namesto da bi ustvarila pogoje za neodvisno delovanje organov pregona in sodstva, ki so lahko edini učinkoviti pri kaznovanju koruptivnih dejanj," je bil kritičen Žakelj.

Jani Prednik je v predstavitvi stališč poslanske skupine SD izpostavil nakup sporne stavbe za potrebe sodišč na Litijski cesti v Ljubljani, ki je sicer dodobra zatresla prav stranko SD. Zagotovil je, da Socialni demokrati z bojem proti korupciji mislijo resno, to pa podkrepil tudi z dejstvom, da je zaradi spornega milijonskega nakupa prišlo do odhoda več akterjev, povezanih s stranko. "Zato je vodstvo stranke napovedalo tudi kolektivni odstop. Pozor, pa ne iz krivdnih razlogov, temveč iz razlogov ohranjanja najvišjih standardov integritete ne glede na ceno, ki jih visoki standardi terjajo, in ne glede na to, v kateri valuti je njihova cena izražena," je zatrdil Prednik. V stranki so po njegovih besedah sprožili tudi "proces", katerega rezultat bodo konkretni predlogi za okrepitev neodvisnosti organov pregona, večja opolnomočenost policije, tožilstva in Komisije za preprečevanje korupcije. V tem kontekstu je izpostavil tudi spremembo zakona o kazenskem postopku, saj se "vse prevečkrat zgodi, da zaradi uspešnih procesnih manevrov obrambe primeri pred sodišči zastarajo," je poudaril Prednik.

Poslanka Levice Nataša Sukić ne deli optimizma ministrice za pravosodje, ki opravlja tekoče posle, Švarc Pipanove, da je namen stranke SDS pri sklicu današnje izredne seje sistematično in sistemsko zatreti korupcijo. Ob tem je spomnila na številne primere spornih in koruptivnih praks, ki smo jim bili priča v času vlad Janeza Janše. Med drugim je izpostavila afero glupi davki, nakup spornih medicinskih ventilatorjev in zaščitnih mask v času zadnje Janševe vlade, sporno financiranje medijev v lasti SDS ter še nekatere druge. Tovrstnim praksam je treba porezati krila in narediti konec, je poudarila Sukićeva. "Nobena korupcija in klientelizem ni opravičljiv, ne glede na politični predznak akterjev," je dodala.

V Gibanju Svoboda pa ugotavljajo, da moramo v Sloveniji spremeniti vrednostni sistem in zakonodajo, če želimo izkoreniniti korupcijo. V stranki so s tem namenom že "opredelili več pomembnih spornih zakonskih ureditev, ki onemogočajo učinkovit pregon korupcije in korupcijskih kaznivih dejanj. Začeli smo pripravljati in sprejemati ustrezno zakonodajo," je med drugim poudarila Lena Grgurevič. Opozorila je tudi na številne sporne in koruptivne prakse, ki jih je pripisala stranke SDS, ob čemer je med drugim izpostavila afero Patria, glupi davki, Teš 6, nakupe medicinskih ventilatorjev, afero brskanja po bančnih računih, kadrovanja nekompetentnih kadrov in druge.

V stranki SDS pa so bili kritični predvsem do ravnanj aktualne vlade in njenega predsednika. Poslanec Žan Mahnič je spomnil, da se je aktualna vlada zavihtela na oblast z obljubami o ničelni toleranci do korupcije, danes pa "lahko iz dneva v dan gledamo, kako se korupcija pod vlado Roberta Goloba bohoti," je izpostavil in dodal, da je tudi premier nedavno med drugim priznal, da imajo v koaliciji krizo zaradi korupcije. Dokaz o "tej razbohoteni korupciji" je po Mahničevem mnenju tudi sporni nakup stavbe na Litijski cesti, pri katerem se je obregnil tudi ob dejstvo, da premier in ministrica preiskujeta ta sporni posel. "Oprostite, ampak minister, ki ve, kaj se mu dogaja v njegovem resorju, ki je kompetenten, da resor vodi, takšnemu ministru se takšna zgodba ne more narediti," je bil kritičen Mahnič.

Naštel je številne znane očitke o spornih praksah v času aktualne vlade, med drugim lastništvo Goloba v podjetju Star Solar, sporno ravnanje premierja pri poslih v povezavi z družbo Gen-I, netransparenten nakup 13.000 računalnikov za 6,5 milijona evrov, kot tudi očitke premierju glede kadrovanja in vpletanja v delo policije, je našteval Mahnič, ki meni, da je Golobova vlada sinonim za korupcijo.

Poslanska razprava

"Trenutni podatki kažejo, da nam korupcija v Sloveniji odnese na letni ravni štiri milijarde evrov," je opozoril poslanec NSi-ja Aleksander Reberšek. To je 2000 evrov na prebivalca na leto oziroma 8000 evrov na štiričlansko družino, "v desetih letih je to eno zelo dobro stanovanje", je izračunal Reberšek. Ta sicer ugotavlja, da je največ korupcije v zdravstvu, zato se zdravstveni sistem ni spremenil od svoje ustanovitve, to pa ustreza levim, kakor tudi desnim, je ocenil.

Ob tem pa Reberšek ugotavlja, da se tudi po tokratni izredni seji na področju boja proti korupciji ne bo spremenilo nič na bolje. "Ta izredna seja danes bo kot ena velika predstava za javnost, na kateri se bomo levi in desni poslanci med sabo obmetavali z aferami, vsak bo svoje prepričeval, vse lepo in prav, ampak na koncu se enostavno ne bo nič spremenilo," je poudaril.

Da korupcija ne pozna političnih barv, se je z Reberškom strinjal tudi Damijan Zrim (SD), ki sicer meni, da ima korupcija imena in priimke, zato etikete korupcije ne kaže posploševati na vse člane političnih strank. Pozval je tudi k pripravi zakonodaje, ki bo "preprečila, da zadeve na sodišču zastarajo".

K sprejetju zakonodaje je v razpravi pozvala tudi Lucija Tacer iz Gibanja Svoboda. "Če bi bila ta seja o boju proti korupciji res dobronamerna in konstruktivna, bi mi danes s strani konstruktivne opozicije obravnavali kakšno novelo zakona, recimo, novelo zakona o kazenskem postopku," je povedala Tacerjeva.

Na opozorila Reberška o korupciji v zdravstvu se je odzval poslanec Žan Mahnič (SDS). Spomnil je, da je vlada Janeza Janše v zadnjem mandatu ustanovila urad za evidenco cen v zdravstvu. A ga je zatem vlada Roberta Goloba ukinila, "ker očitno vam ni v interesu, da bi bile cene medicinskega materiala nižje, ampak da so na nivoju, na kakršnem so," je med drugim ugotavljal Mahnič.

Ministrica, ki opravlja tekoče posle, Dominika Švarc Pipan, je v razpravi odgovarjala na več očitkov opozicijskih poslancev. Nanizala je številne ukrepe, ki jih po njenih besedah na ministrstvu pripravljajo na področju boja proti korupciji.

Dejala je, da so v sodelovanju s Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) začeli prenavljati nacionalno resolucijo o preprečevanju korupcije, ki čaka na obravnavo na vladi. Poleg tega so začeli pripravljati predlog novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije in izhodišča za vzpostavitev urada za upravljanje s odvzetim premoženjem nezakonitega izvora. "Mislim, da je to tudi eden od ključnih mehanizmov na tem področju," je dejala.

Po besedah ministrice je sodniška zakonodaja, ki bo po njenih navedbah zagotavljala večjo neodvisnost ter odgovornost, transparentnost in učinkovitost dela sodstva, že pripravljena.
Prav tako pripravljajo spremembe na področju državnotožilske zakonodaje. Dejala je, da je prejšnja vlada dve leti blokirala imenovanje državnih tožilcev.

"Popolnoma ste ohromili in paralizirali kadrovanje v državnotožilsko organizacijo, ki je že tako ali tako podhranjena, glede na število kazenskih sodnikov in zadev, ki jim pripadajo," je dejala. Poleg tega je prejšnja vlada državno tožilstvo po njenih besedah podredila policiji, ki so ji "operativno dajali navodila".