Eno od področij, pri katerem so nesoglasja največja, je uvedba nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) v 3. razrede in določilo, da je uspeh na NPZ-ju v 9. razredu lahko eno od meril pri vpisu na srednje šole.

NPZ je bil pred več kot dvema desetletjema vpeljan z namenom izboljšanja znanja učencev ter kakovosti poučevanja in učenja. V šolskem letu 2017/18 pa se je začelo poskusno preverjanje znanja tudi v 3. razredu osnovne šole, ki se bo kmalu, kot kaže, tudi uzakonilo.

Takšna rešitev je smiselna, saj se na ta način lažje ugotovi, ali učenci dosegajo predvidene standarde znanja, pravi Damijan Štefanc z oddelka za pedagogiko in andragogiko na ljubljanski filozofski fakulteti, ki pa v noveli pogreša globlji premislek.

"Kaj bomo potem pravzaprav s temi rezultati NPZ-jev sistemsko počeli? Predstavljal bi si, da bi ob tej rešitvi povedali tudi, ko recimo rečemo, da potrebujemo NPZ v tretjem razredu, kako bomo te rezultate na nacionalni ravni uporabili, kako se bomo torej odzvali, če bomo ugotovili, da na posameznih šolah ne dosegamo zadovoljivega standarda znanja ali pa opismenjenosti," je dejal.

Rezultati NPZ-jev v 9. razredu bodo po novem lahko tudi selekcijski mehanizem v primeru omejitve vpisa v srednje šole, kar je v preteklosti, do šolskega leta 2005/06, sicer že veljalo. Razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek soglaša z večjo veljavo NPZ-jev: "Iz predloga zakona vendarle za zdaj ne vemo, kakšno, ker to spet pomeni rešitev, ki pa nima izpeljanega svojega začetka in konca."

Z ministrstva so pred časom sporočili, da natančnejših meril pri uporabi rezultatov NPZ-jev z namenom selekcioniranja ne določa novela zakona, pač pa podzakonski akti, ki jih bodo dorekli naknadno.