Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je dejal, da so se dogovorili, da bo do 1. septembra opravljena ocena škode in nato pripravljen program odprave posledic, država pa bo glede na zakon o odpravljanju posledic naravnih nesreč občinam zagotovila 40 odstotkov predplačil.
Medtem na terenu še vedno poteka odprava posledic ujme. Na vodotokih se po besedah Bržana ukvarjajo z zagotavljanjem pretočnosti vodotokov, saj bi jesen lahko prinesla novo deževje in poplave. "To je eden ključnih ukrepov, s katerim se trenutno ukvarjamo na našem ministrstvu. Hkrati na vodotokih potekajo interventni ukrepi zagotavljanja stabilnosti tal, tam, kjer je to potrebno zaradi stabilnosti infrastrukture in objektov."
Ključni državni instrument pri sanaciji bo vzpostavitev tehnične pisarne na terenu, ki bo občinam, posameznikom in gospodarstvu pomagala pri odpravi posledic, gradnji in obnovi. "Govorili smo tudi o dolgoročnih in srednjeročnih ukrepih, soočiti se bo treba s preventivo in z nadaljevanjem gradnje ter umeščanjem protipoplavnih ukrepov, tu bo sodelovanje občin zelo pomembno."
Prebilič: Občine si pomagamo med sabo
"Če sestanek strnemo v tri točke, smo z njim zelo zadovoljni. Soočili smo se s tem, kako potekajo intervencije na terenu, in smo vsi zelo pomirjeni, saj bodo vsi intervencijski stroški v 100 odstotkih povrnjeni občinam, kar je za nas bistven podatek. Stvari lahko potekajo nemoteno naprej," je opisal Vladimir Prebilič iz Skupnosti občin Slovenije in župan Kočevja.
Po njegovih besedah se je med to naravno nesrečo izkazalo, da primanjkuje tehnologije. Občine so si priskočile na pomoč tako, da so mobilizirale svoje zaposlene, ljudi v javnih gospodarskih službah (komunala ipd.) in jih ponudili na pomoč nekaterim drugim občinam.
"Potrebna bo asistenca določenim občinam pri popisu škode. V petek se z vsemi župani dobimo na videoklicu, kjer bomo te stvari definirali, torej koliko, kdo in kam bomo poslali te popisovalce," je zatrdil in dodal, da je "pomembno, da čim prej dobimo te številke in lahko zaprosim za sredstva". "Prepričan sem, da bomo v svojih občinskih upravah našli ljudi, ki jih bomo pravočasno opremili z znanjem in potem tudi poslali na teren, da bo delo čim bolje opravljeno."
Kot je še dejal, bo velik izziv predvsem iskanje nadomestnih zemljišč za nadomestne gradnje. "Ne vemo, v čigavi lasti so, kakšni bodo pogoji najema in seveda tudi komunalnega opremljanja, ampak mislim, da bomo v tesnem sodelovanju z državo tudi ta oreh strli."
Pobuda '1 evro na prebivalca'
Zahvalil se je vsem, ki so delali na terenu in pomagali pri odpravljanju posledic. Pojasnil pa je tudi, da pobuda "1 evro na prebivalca", v okviru katere bodo manj prizadete oz. neprizadete občine najbolj prizadetim območjem namenile po en evro na svojega prebivalca iz proračunskih rezerv, že poteka in da je bilo nekaj zneskov tudi že nakazanih.
Število prostovoljcev na terenu se zmanjšuje
Leon Behin, v. d. generalnega direktorja Uprave za zaščito in reševanje, pravi, da se razmere na terenu zelo različne, ponekod se začenja sklepna faza, drugje so stvari še vedno zelo aktivne, zato načrta o delovanju v poplavah še ne bodo zaprli. "Govorimo še o nekaj dneh, verjetno ne o tednih, kajti počasi bo treba preiti v tisti organiziran sanacijski del." Znova je poudaril pomembnost sodelovanja med lokalnimi skupnostmi, saj se istočasno zaključuje popis intervencijskih stroškov, ne samo za to neurje, ampak tudi za neurja v preteklosti. "Tako rekoč smo en mesec skorajda neprekinjeno v neki intervenciji," je dodal.
Hkrati je poudaril, da se z današnjim dnem število prostovoljcev bistveno zmanjšuje in da na terenu bolj ali manj ostajajo gasilske in druge reševalne enote. Poleg težke mehanizacije za popravilo in sanacijo infrastrukture zdaj na terenu potrebujejo predvsem ljudi s posebnimi tehničnimi znanji in opremo.
Smrdelj: Popis škode je precejšen izziv
Da bo popis škode precejšen izziv, je izpostavil tudi Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije in župan Pivke. "Običajno je šlo za škodo predvsem na kmetijskih površinah, tokrat pa se soočamo s specifiko – ogromno škode je tudi na objektih, zato bo treba dobiti strokovnjake, ki bodo lahko korektno popisali nastalo škodo," je navedel.
Drugi izziv bo po njegovih besedah umeščanje nadomestnih gradenj v prostor: "Predsednik vlade je "korajžen" in ima ambicijo do rešitev priti po poenostavljenih postopkih. V petek imamo na to temo sestanek pri ministru Brežanu, vseeno pa umeščanje objektov ne bo preprosta naloga, posebej kjer gre za stavbna zemljišča."
Tretji izziv je sanacija oz. urejanje vodotokov, je nadaljeval, saj lahko jeseni pričakujemo večje padavine in "ne smemo ostati nepripravljeni. Združenje poziva k iskanju sistemskih virov za gasilska društva, ki sredstva potrebujejo tako z vidika učinkovitosti kot tudi varnosti."
Klugler: Občine smo imele zelo različne intervencijske stroške
Tudi Tilen Klugler, predsednik Združenja mestnih občin Slovenije in župan Slovenj Gradca, je izrazil zadovoljstvo, da je vlada organizirala skupino, ki jo sproti seznanja z ukrepi. "To je dokaz, da ne mi, župani, ne občanke in občani v tej katastrofi nismo sami." Župani so po Kluglerjevih besedah podali zelo konkretne predloge, za katere upajo, da bodo vključeni tudi v interventni zakon, vsa tri občinska združenja pa bodo danes najverjetneje še poslala svoje sezname predlogov.
"Intervencije na terenu se počasi zaključujejo, občine smo imele zelo različne intervencijske stroške. V Slovenj Gradcu smo npr. vzpostavili zračni most oziroma letališče in s helikopterji dostavljali hrano v Zgornjo Mežiško dolino, druge občine morda teh stroškov niso imele. Zato je pomembno, da zakon povzame dejanske stroške, ki so v intervencijah nastali."
Tudi on je izpostavil, da bo treba tudi zelo hitro zagotoviti zemljišča za nadomestno gradnjo, saj ljudje, ki so bili evakuirani, živijo pri sorodnikih ali v drugih nastanitvah. Z rednimi postopki prostorske zakonodaje ne bomo v kratkem rešili njihovih težav, je prepričan. Dodal je še, da bo morala država v prihodnjih proračunih več sredstev namenjati preventivi, saj se takšni dogodki še lahko ponovijo, vlaganje v preventivo pa je precej manj izdatno kot sanacija po ujmah.
Previdno pri uporabi dezinfekcijskih sredstev
Prioriteta na terenu je zdaj tudi dezinfekcija prostorov, ki se opravlja s pomočjo peroksida, ki ga je dovolj v skladiščih še od epidemije covida-19. Z ministrstva za okolje pozivajo prebivalce, da pri odstranjevanju posledic nedavnih ujm na odpadkih ne uporabljajo dezinfekcijskih sredstev, ker lahko s tem postanejo odpadki nevarni. Sama sredstva pa imajo tudi negativen vpliv na okolje, predvsem na tla.
Na agenciji za okolje so pripravili načrt vzorčenja tal na območjih, ki so bila popravljena, in ga bodo predvidoma do konca tedna posredovali vsem prizadetim občinam.
Izbira vodij obnove
Vlada bo v četrtek za novega državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade, zadolženega za obnovo po naravni nesreči, imenovala Boštjana Šefica. Šefic je bil prvi operativec v času begunske krize, nazadnje pa je bil svetovalec za nacionalno varnost pri nekdanjem predsedniku države Borutu Pahorju. Vlada pa namerava po zgledu strateškega sveta za zdravstvo, ki ga vodi kirurg Erik Brecelj, ustanoviti tudi posvetovalni organ za popoplavno sanacijo in obnovo cest, mostov, stanovanj in druge infrastrukture, ki bi ga vodil glavni projektant mostu na Pelješac in eden najbolj cenjenih gradbenih inženirjev v Sloveniji Marjan Pipenbaher.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje