Ministrstvo je na osnutke zakona o urejanju prostora, gradbenega zakona ter zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih prejelo za več kot 1.000 strani pripomb in predlogov. Zaradi kompleksne tematike pričakujejo obsežno razpravo tudi v DZ-ju, je pa še vedno predvideno, da bodo zakoni uveljavljeni v prihodnjem letu, je povedal Luka Ivanič iz službe za sistem okolja in prostora na ministrstvu. Predvidoma septembra gredo zakonski predlogi v nov krog javne razprave.

Z manj papirji do gradbenega dovoljenja
V osnutku gradbenega zakona je še vedno predvideno manj dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, ne bo pa šlo povsem brez dokazovanja izpolnjevanja bistvenih zahtev.

Osnutek ohranja tudi spremembe glede pridobivanja soglasij, ki se bodo po novem predvidoma imenovala mnenja, upravni organ pa ne bo več nujno vezan nanje. Pridobivala se bodo zunaj postopka izdaje gradbenega dovoljenja, in sicer jih bo lahko pridobival vlagatelj sam ali pa jih bo pridobival upravni organ. Postopek se bo lahko začel tudi brez neusklajenih soglasij ali z njimi, usklajeval pa jih bo upravni organ.

Celotna dokumentacija s projektom za izvedbo bo potrebna pred začetkom gradnje, ko bo moral vlagatelj začetek gradnje prijaviti. Z začetkom gradnje bo seznanjena tudi gradbena inšpekcija.

Še vedno je tudi predviden skrajšani postopek izdaje gradbenega dovoljenja v primerih, ko ni predvidenih vplivov na okolje, odprto pa je še vprašanje, ali bo omejen na določeno vrsto (manj zahtevnih) gradenj. Predvideno je, da bo dovoljenje, če bo vlagatelj pridobil vsa pozitivna mnenja in upravni organ ne bo ugotovil kršitev v projektu, izdano v skrajšanem postopku, brez posebne odločbe. Odprto pa je še vedno vprašanje, ali bo obveljala domneva izdanega dovoljenja v primeru molka organa v predpisanem roku.

Ne bo vodje gradnje, ampak ostaja nadzornik
Medtem ko je bila v prejšnjem osnutku predvidena uvedba vodje gradnje, sedanji osnutek predvideva nadzornika, ki naj bi imel zelo podobne naloge, kot jih ima po veljavni zakonodaji, ne pa tudi dodatnih. Nadzornik bo med drugim skrbel za skladnost gradnje z gradbenim dovoljenjem, dokumentacijo in gradbišče.

Še vedno je za objekte, ki nimajo vpliva na okolje in niso zahtevni, predvidena prijava dokončanja gradnje - v kateri bodo izjave nadzornika in izvajalca, da je gradnja skladna z gradbenim dovoljenjem - bodo pa lahko vlagatelji tudi za te objekte še vedno pridobili uporabno dovoljenje.

Najtrši oreh – državni projekti
Celoten sklop določil glede integriranega postopka izdaje gradbenega dovoljenja in načrtovanja se po novem seli v zakon o urejanju prostora. Cilj je združiti prostorsko načrtovanje in pridobitev gradbenega dovoljenja za prostorske ureditve državnega pomena, ki se urejajo z državnim prostorskim načrtom, ter za primere, ko je predviden sprejem podrobnega občinskega prostorskega načrta. "Rešitve še dodelujemo, gre za kompleksno zadevo," je pojasnil Ivanič.

V osnutku ostaja tudi predlog legalizacije nenevarnih nedovoljenih gradenj. Za objekte, starejše od 20 let, je predvidena možnost pridobitve dovoljenja za objekt daljšega obstoja, s katerim lastniku ne bi bilo več treba rušiti objekta, za zdaj pa je predvideno, da bo mogoča tudi nadzidava ali prizidava.

Za objekte, mlajše od 20 let in pri katerih gre večinoma za gradnje, neskladne z gradbenim dovoljenjem, bo predlagano, da bi za manjša odstopanja dobili uporabna dovoljenja oz. odločbo o legalizaciji z morebitnimi sanacijskimi ukrepi.

V primeru posebnih okoliščin - npr. da lastnik nima druge nepremičnine za bivanje ali v objektu opravlja gospodarsko dejavnost, rušenje pa bi mu vzelo edini vir dohodka oz. povzročilo veliko gospodarsko škodo - bo mogoče z začasnim dovoljenjem inšpekcijsko odločbo odložiti za pet let, v tem času pa bi si lahko imetnik nepremičnine uredil nadomestni objekt.

Lokacijska preveritev, da ne bi bilo treba čakati na spremembo OPN
Glede urejanja prostora so med drugim predvidene spremembe glede občinskih prostorskih načrtov (OPN), in sicer da za vsako spremembo namenske rabe ne bi bile potrebne spremembe teh načrtov, ampak bi uvedli lokacijsko preveritev.

Spremembe občinskih prostorskih načrtov bi morale biti po Ivaničevih besedah namenjene za gradnje in druge ureditve, ki so javnega pomena. "Urejanje prostora se je v zadnjih letih zreduciralo na mehanizem za obravnavo pobud posameznikov za spremembo namenske rabe," je dejal in dodal, da to močno bremeni postopke. Kot primer uporabe lokacijske preveritve je navedel možnost gradnje dodatnih objektov na kmetijah, ne želijo pa spodbujati dodatne razpršene gradnje.