Za široko prenovo področja se je ministrstvo za okolje in prostor odločilo, ker je postalo pravno prenormirano. Tudi zaradi vnosa evropske zakonodaje v slovensko se je skozi leta nabralo veliko zakonov, uredb in predpisov, ki postopke zapletajo in so pogosto celo v neskladju drug z drugim, so ocenili.

Spremembe gradbene zakonodaje težijo k temu, da se bodo postopki vodili koordinirano in na enem mestu, predvidena je celovita informatizacija vseh procesov dovoljevanja, koncept izdajanja gradbenih dovoljenj temelji na načelu t. i. zgodbe, je po poročanju Slovenske tiskovne agencije na novinarski konferenci pojasnil vodja službe za sistem okolja in prostora na ministrstvu za Luka Ivanič.

"Namen je zmanjšanje investicijskega tveganja in bolj logično sosledje zahtevanih korakov, dokumentacij v tem postopku. Seveda ne na račun zmanjšanja javnega interesa, vendar tudi zato, da ustvarimo investicijsko privlačnejše okolje," je še izpostavil po poročanju STA-ja.

Ministrstvo je pripravilo tri nove osnutke zakonov, ki bodo nadomestili kup pravnih aktov: o urejanju prostora, gradbenega zakona ter o pooblaščenih arhitektih in inženirjih.
19. februarja se bo končala javna obravnava, torej je časa za morebitne pripombe zainteresirane javnosti še dva dni. Do konca maja naj bi bili pripravljena končna različica, ki jo bosta konec junija čakala še glasovanje na vladi in parlamentarna obravnava.

Nestrinjanje v gospodarstvu
Toda gospodarstvo z rešitvami ni popolnoma zadovoljno. "Ne spreminjajte, kar je dobro. Kar je slabo, spremenimo skupaj," so denimo sporočili z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Inženirska zbornica je deloma zadovoljna le z osnutkom o urejanju prostora, medtem ko zbornica za arhitekturo spremembe načeloma podpira - z nekaterimi pridržki.

Pooblaščeni vodja gradnje
Za širšo javnost bo morda najzanimivejši gradbeni zakon, ki bo (ob morebitnem sprejetju v zdajšnji obliki, seveda) nadomestil veljavni zakon o graditvi objektov. Iz njega bo izpuščen pravni termin gradnja v lastni režiji. A ministrstvo v pisni obrazložitvi nove zakonodaje poudarja, da to še ne pomeni, da bo ta v praksi prepovedana, temveč da bodo graditelji po novem morali zadostiti kopici omejitev in zahtev.

Gradnja v lastni režiji je sicer med Slovenci priljubljena, saj so po nekaterih ocenah kar polovico hiš zgradili lastniki sami.

Če bi se Janez Novak za lastnoročno gradnjo doma odločil po sprejetju zakona, bi moral najprej določiti vodjo gradnje, ki je lahko le pooblaščeni gradbeni inženir ali pooblaščeni arhitekt. Ta bo dejavno bedel nad izpolnjevanjem predpisanih zahtev, zlasti nad skladnostjo z gradbenim dovoljenjem in nad skladnostjo z gradbeno-tehničnimi predpisi. Novak bo moral tudi poskrbeti za varovanje gradbišča.
Toda inženirska zbornica meni, da takšna ureditev varnosti objektov pri uporabi ne prinaša. Institut vodje gradnje je po njihovem mnenju neprimeren, saj v eni osebi združuje več vlog, ki imajo same po sebi različne namene - lahko torej nastane "večkratni konflikt interesov". Vodja gradnje ima velika pooblastila in nedefinirano odgovornost, dodajajo na GZS-ju: "Multipraktik v gradbeništvu ni sprejemljiv."
Ministrstvo se je na tiskovni konferenci odzvalo s pojasnilom, da bo odgovornost opredeljena v celostni izvedbi projekta - da je torej gradnja izvedena tako, kot izhaja iz dovoljenja, da je vezni člen med projektantom in naročnikom gradnje ter da opravlja neke nadzorstvene funkcije in na tak način deluje tudi v javnem interesu. Vodje gradnje bodo nadzirale zbornice, zbornice pa ministrstvo.

Lažje do gradbenega dovoljenja
Novost bo tudi lažja pot do gradbenega dovoljenja. Novak se bo moral ubadati s precej manj dokumenti kot do zdaj, obljubljajo na ministrstvu. Dokazovanje izpolnjevanja bistvenih zahtev iz gradbenih predpisov, izdelava podrobnih načrtov inštalacij, gradbenih konstrukcij itd., namreč ne bo več potrebno za ta dokument, temveč pozneje, v fazi prijave začetka gradnje. Za gradbeno dovoljenje bo treba izključno dokazati ustreznost umestitve v prostor glede na prostorske akte in glede na pravice stranskih udeležencev, denimo lastnikov sosednjih zemljišč. Postopek pridobitve gradbenega dovoljenja bo tako združen s pridobitvijo okoljevarstvenega soglasja.
Inženirska zbornica se s tem strinja, a pod pogojem, da se nadgradi v primernosti tudi za gradbeno-tehnično zahtevne objekte z vplivi na okolje.

Faza prijave gradnje ne bo potrebna za vse posege v prostor, temveč za tiste, ki pomembno vplivajo na izpolnjevanje bistvenih zahtev, kot so mehanska odpornost in stabilnost objekta, požarna varnost in podobno, so pisno obrazložili na okoljskem ministrstvu.

Alternativa uporabnemu dovoljenju
Kaj pa, ko se gradnja konča? Dokončanje bo treba obvezno prijaviti in pridobiti uporabno dovoljenje. To pa bo imelo alternativo: skupno izjavo projektanta, vodje gradnje in izvajalca, ki bodo na lastno odgovornost lahko zagotovili, da zgrajeni objekt izpolnjuje predpisane zahteve.

Druge novosti
Praksa pravnih organov, ki so do zdaj na lastno pobudo in nezavezujoče svetovali ter pomagali investitorju, bo po novem zakonska obveznost.

Da bi investicijo za vlagatelja naredili manj tvegano, so na ministrstvu po zakonu namestili različne varovalke, ki po njihovih besedah omogočajo fazno zavarovanje investicijskega procesa.

Še ena pomembna novost: zakon bo veljal za vse posege v prostor, tudi tiste, ki nimajo lastnosti objekta - tudi za utrditve in ureditve zemljišč, nasipavanja, postavljanje premičnih objektov z namenom stalne uporabe na istem mestu in podobno. Ministrstvo je namreč ugotovilo, da so v praksi takšni "neobjektni" posegi povsem izvzeti iz sistema nadzora.

Pooblaščeni inženirji, arhitekti
Drugi del zakonodajnega trojčka je zakon o pooblaščenih inženirjih in arhitektih, ki obstoječi sistem pogojev za pridobitev licence za ta poklic nadgrajuje, uvaja pa še državno regulacijo dejavnosti. To je potrebno tudi zato, ker bodo strokovnjaki prevzemali pomembne vloge v novi ureditvi: poskrbeli bodo tako za kvalificirano izdelavo projektne dokumentacije kot za kvalificirano vodenje gradnje. S tem bo dela za stroko več, vendar bodo po oceni ministrstva tudi gradnje bolj kakovostne in varnejše.

Po obstoječi zakonodaji je reguliranih poklicev deset, osnutek zakona pa jih opredeljuje pet: pooblaščeni arhitekt, krajinski arhitekt, prostorski načrtovalec, geodet in inženir.
To pa je zelo vznejevoljilo inženirsko zbornico, ki pravi, da osnutek "nekritično in brez tehtnega razloga jemlje pravico do opravljanja dela, za katerega smo šolani in usposobljeni, na osnovi kompetenc pa lahko zagotavljamo stabilnost, varnost in energetsko učinkovitost objektov". Pooblaščeni inženirji po predlogu ne bi več mogli nastopati kot projektanti, nadzorniki (vodje gradnje) in vodje del za vse vrste stavb, ampak bi imeli to pravico izključno pooblaščeni arhitekti, so zapisali na inženirski zbornici.
Na GZS-ju so kritični do omejevanja svobodne podjetniške pobude na področju inženirskih storitev z zakonsko določitvijo obveznega solastništva v inženirskih podjetjih, menijo pa tudi, da osnutki ne naslavljajo vprašanja obveznih soglasij in dovoljenj, kar je bilo doslej pri ključnih projektih ena največjih ovir.

Urejanje prostora
Tretji zakon, o urejanju prostora, bo obravnaval tematiko, ki jo pokrivajo tako zdajšnji in veljavni istoimenski zakon kot prostorsko načrtovanje in umeščanje prostorskih ureditev državnega pomena v prostor. Ključna novost je ponovna umestitev državnega prostorskega načrta (DPN) v isti akt z občinskim prostorskim načrtom (OPN), pri čemer bo postopek priprave DPN-ja nekoliko poenostavljen. Za primere, ko nastane neusklajenost med aktoma, pa bo ustanovljen nov prostorski svet vlade. Mesta bodo dobila možnost, da kot nadomestek OPN-ja uporabijo kar svoj urbanistični načrt.

Prožnosti prostorskega načrtovanja je namenjena tudi možnost odobritve individualnega odstopanja od prostorskih aktov na zahtevo investitorja. Zakon želi s tem nasloviti pogoste primere, ko so prostorski akti zaradi zastarelosti, neprimerne regulacije ali drugih razlogov neizvedljivi oziroma težko izvedljivi, zemljišča pa so sicer zazidljiva.

Ta dokument pa inženirska zbornica pozdravlja kot korak v pravo smer. Toda za celovito izboljšanje stanja je po njihovem mnenju potrebna še sprememba zakona o varstvu okolja. "Le z usklajeno akcijo sprememb zakonodaje bi bilo mogoče doseči želeni napredek pri umeščanju objektov v prostor in učinkovitejše dovoljevanje gradnje infrastrukturnih objektov in objektov z vplivi na okolje," so poudarili na zbornici, ki se je pripravljena znova vključiti v postopke priprave zakonov le, če "obstaja na strani ministrstva pripravljenost za pravičnejšo obravnavo pooblaščenih inženirjev in upoštevanje njihovih mnenj".
Občine: Neustavna kolizija interesov
Na Skupnosti občin Slovenije so opozorili, da so že zdaj občine po ustavi pristojne za urejanje prostora, vendar v Sloveniji to ni tako v celoti urejeno. Sprejemajo lahko prostorske akte, vendar je sama izvedba v pristojnosti države, zato lahko nastopi konflikt interesov. Občine si želijo poenostavitve zakonodaje, da bi bili postopki hitrejši, podajanje mnenj pa enostavnejše. Skupno so na zakonodajni trojček podale 15 pripomb.