Na dnevnem redu seje DZ-ja sta bili še dve noveli zakonov s področja pravosodja. Novela zakona o državnem tožilstvu državnotožilskemu svetu nalaga sprejetje kodeksa državnotožilske etike ter oblikovanje komisije za etiko in integriteto, ki bo sprejemala načelna mnenja glede spoštovanja kodeksa.

Znotraj specializiranega tožilstva pa zakonska novela predvideva vzpostavitev posebnega oddelka za odvzem premoženja nezakonitega izvora. Po navedbah pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča naj bi s tem bolje izkoristili možnosti, ki jih pri pregonu kriminala organom pregona daje zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora.

Novela zakona o brezplačni pravni pomoči predvideva omejitev pravice do prvega pravnega nasveta, poenostavitev prošnje za brezplačno pravno pomoč ter uskladitev meril in postopka ugotavljanja materialnega položaja prosilca za brezplačno pravno pomoč s postopkom za ugotavljanje upravičenosti do drugih pravic iz javnih sredstev. Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za pravosodje Tine Brecelj je novela namenjena izboljšanju učinkovitosti instituta brezplačne pravne pomoči na način, da bo ta lažje in širše dostopna.

Novela tako poenostavlja obrazec prošnje za dodelitev omenjene pomoči, prav tako širi razloge za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči. Prvi pravni nasvet pa bodo nadomestili s pravnim svetovanjem.

Stranke pri pravni pomoči razdeljene
Po besedah Lilijane Kozlovič (SMC) je dosedanja praksa pokazala, da so postopki pridobitve tovrstne pomoči zapleteni, zato so spremembe predvsem "odziv na to, kar kaže življenje". V SD-ju upajo, da je ministrstvo rešitve v noveli pretehtalo dovolj resno, da ne bodo povzročale novih težav pri izvajanju zakona, je povedala Marija Bačič.

Eva Igrl (SDS) je menila, da je novela premalo usklajena s stroko. Irglovi se tudi ne zdi smiselno, da prvi nasvet nadomešča pravno svetovanje. Podatki namreč kažejo, da prosilci potrebujejo predvsem kratek pravni nasvet, je dejala.

Po besedah Marjane Kotnik Poropat (DeSUS) pa podatki kažejo ravno nasprotno. Na podlagi prošenj za prvi pravni nasvet lahko, kot je dejala, sklepamo, da se prosilci raje kot za prvi nasvet odločijo za pomoč v obliki pravnega svetovanja.

V ZaAB po napovedih Janija Möderndorferja (ZaAB) novele ne bodo podprli, "ker ne ureja bistva, to je, kaj je brezplačna pravna pomoč, kdo jo lahko opravlja in za koliko denarja". Opozoril je namreč, da se trenutno polovica sredstev, namenjenih za omenjeno pomoč, nameni za stečaje pravnih in fizičnih oseb.

Novele ne bodo podprli niti v ZL-ju. Po besedah Mateja T. Vatovca so namreč prepričani, da je vlada zakon predlagala predvsem zaradi varčevanja, pri čemer bo prizadet najmanj privilegirani sloj prebivalstva. V stranki so namreč v nasprotju z ministrstvom, ki pravi, da prvega pravnega nasveta ne ukinja, pač pa ga le nadomešča z pravnim svetovanjem, prepričani, da se omenjeni nasvet dejansko ukinja.

V to so prepričani tudi v NSi-ju, prav pri tem pa po besedah Ive Dimic vidijo veliko težavo: "Naši predpisi pa tudi izdane odločbe v sodnih in upravnih postopkih, so tako zapleteni, da jih pogosto težko razumejo celo strokovnjaki, kaj šele laiki. In ti potrebujejo pomoč, ki bi morala biti dostopna vsakomur, ne glede na njegov premoženjski status."

Tri zakone sprejeli že v sredo
Oba zakona sodita v okvir petih zakonskih predlogov, ki so jih na pravosodnem ministrstvu označili za prvi korak sodne reforme. Prve tri zakone oz. novele zakona o sodiščih, o sodniški službi in o sodnem registru so poslanci sprejeli v sredo.

Spremembam pri graditvi objektov podpora
Poslanske skupine so v nadaljevanju redne marčne seje DZ-ja večinoma napovedale podporo noveli zakona o graditvi objektov, s katero bi čas odloga izvedbe inšpekcijskih odločb o rušenju nekaterih nedovoljenih gradenj podaljšali na pet let.
Novelo bodo sprejemali v ponedeljek. SMC, SD, DeSUS, in NSi so ZA, SDS in ZL proti, ZaAB neopredeljeni.
Po predlogu bi odlog za stanovanjske stavbe, v katerih prebivajo osebe, ki nimajo drugega primernega stanovanja, ali za gradnje, v katerih se opravlja gospodarska dejavnost in bi zaradi porušitve grozila hujša gospodarska škoda, z enega leta podaljšali na pet let.

Za nedovoljene gradnje, za katere je občina sprejela pobudo za spremembo prostorskega akta, bi po novem veljalo, da je rušitev odložena do uveljavitve prostorskega akta, vendar največ za pet let, medtem ko je zdaj to obdobje največ tri leta.

Za nedovoljene gradnje, za katere je vložena zahteva za izdajo gradbenega ali uporabnega dovoljenja, bi ostalo, da odlog velja do dokončnosti odločbe o zahtevi.

Možnost odloga so konec leta 2013 uvedli, ker je bil predviden poseben zakon, ki bi uredil pogoje za legalizacijo objektov. Priprava tega zakona se je z zamenjavo vlade prekinila, je pa nova ministrica Irena Majcen ohranila usmeritev, da se pripravi sočasno s prenovo celotne prostorske in gradbene zakonodaje. Ta naj bi bila na vladi do konca leta.