Ustavno sodišče je v celoti razveljavilo ureditev uklonilnega zapora. Odločilo je tudi, da se ustavijo vsi postopki odločanja o uklonilnem zaporu, ki do objave odločitve ustavnega sodišča še niso bili končani. Zakonodajalec bo zdaj moral uklonilni zapor, če bo pri njem vztrajal, urediti na novo, tako da bo njegova ureditev upoštevala jamstva, ki jih zagotavlja ustava.

Ustavno sodišče je za odločitev glede zakona o prekrških potrebovalo kar nekaj časa, saj ta zadeva ni bila obravnavana prednostno. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je odločitev pozdravila, čeprav je bila sprejeta šele po dveh letih. Po njenih besedah je šlo za prehud poseg in grožnjo, da bo nekdo, če mu ne bo uspelo plačati globe, šel v zapor. Po njenem mnenju bi morala država drugače doseči plačilno disciplino tistih, ki so kaznovani z globo.

Minister Klemenčič pa je nad odločitvijo tudi iskreno navdušen in ne razmišlja o drugačni ureditvi uklonilnega zapora. Z ministrstvom za finance bodo raje pogledali, kako bi z alternativnimi ukrepi zagotovili učinkovito izplačevanje glob.

Število zaprtih po letih precej niha
Število uklonilno zaprtih se po letih razlikuje. Od uveljavitve tega instituta leta 2005 so jih največ obravnavali leta 2011, in sicer 1.816, od takrat pa ugotavljajo upadanje števila te kategorije zaprtih. Letos so jih obravnavali 637.

Leta 2013 je uklonilni zapor v celoti (30 dni) prestalo 266 ljudi, kar je bilo 24 odstotkov vseh uklonilno zaprtih. Med odpuščenimi jih je globo plačalo 460 oziroma 41 odstotkov. Precejšen del uklonilno zaprtih pa je bil odpuščen na podlagi predloga direktorja zavoda za prestajanje kazni zapora.