Arhitekti in projektanti s svojim podpisom in žigom v projektni dokumentaciji jamčijo, da je zgrajeni objekt varen in zgrajen po veljavnih predpisih. "V primeru črne gradnje projektnih dokumentov verjetno sploh ni bilo, in vprašanje je, ali so bili sploh ustrezno verificirani pri projektantih. Če so bili, bi pa morali vprašati projektante, ki so izdelovali takšne projekte, ali so bili sploh zagotovljeni pogoji, da je ta projekt dobil gradbeno dovoljenje," je bil pomislek geodeta Tomaža Černeta ob zastavljenem vprašanju, kako je bilo sploh mogoče zgraditi vilo Vitoslava Türka, če ta ni imela gradbenega dovoljenja.

To med drugim pomeni, da je poleg črne gradnje, saj zakoličba in priprava terena nista mogoči brez gradbenega dovoljenja, in morebitne vprašljivosti same varnosti zgrajenega objekta, v igri lahko tudi t. i. delo na črno.

Izvedbenega projekta ni brez gradbenega projekta
Helena Kovač iz Zbornice za arhitekturo in prostor, ki ima 25 let prakse kot odgovorna projektantka za arhitekturo nam je pojasnila, da arhitekti za vsak projekt v začetni fazi vedno najprej naredijo idejni projekt: "Na podlagi tega pridobimo gradbeno dovoljenje, nikoli pa se ne lotimo projektiranja izvedbenega projekta, če gradbenega dovoljenja za to nimamo pridobljenega."

Morda ne ob pogledu na hišo nekdanjega ministra za infrastrukturo in prostor Igorja Maherja, zagotovo pa ob pogledu na hišo Vitoslava Türka si lahko drznemo trditi, da gre za delo arhitekta. Kako je to mogoče?

"Dejansko se lahko vprašamo, kdo je projektiral tak objekt, do res vsakega detajla natančno, do zaključne faze, ne da bi vsaj opozoril investitorja. Jaz ne bi prevzela takšne projektive, saj je bilo evidentno jasno, da tukaj ne gre za legalno ali skladno gradnjo, za tisto, za katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje," še pojasni Helena Kovač.

In kakšne so sankcije zoper arhitekta, če je ugotovljeno, da je črna gradnja nastala po njegovih načrtih? Kot je pojasnila Helena Kovač, na zakonski ravni državnih sankcij ni, v Zbornici za arhitekturo in prostor pa izvajajo disciplinske postopke, ki pa se lahko začnejo le na podlagi prijave: "Za zdaj nimam podatkov, ali je takšna prijava obstajala, če je bila, jo bo treba strokovno obravnavati."

V najslabšem primeru lahko Zbornica za arhitekturo in prostor arhitektu odvzame licenco, vendar za največ pet let.

Predolgo + predrago = črna gradnja
Dejstvo je, da so gospodarsko krizo najbolj občutili v gradbenem sektorju, samo pomislimo, koliko gradbenih podjetij in projektantskih birojev sploh še imamo? A vzroke za priljubljenost črnih gradenj lahko iščemo še nekje.

Predstavnik Zveze geodetov Slovenije Tomaž Černe je poleg tega, da je dokumentacija za gradbeno dovoljenje preobsežna, da mora investitor še pred gradbenim dovoljenjem zagotoviti finančno konstrukcijo za plačilo komunalnega prispevka občini in drugih dajatev, izpostavil še, da je postopek pridobitve gradbenega dovoljenja dolg in drag, investitor v tem postopku pa veliko tvega.

"Kljub temu da je postopek tak, kakršen je, pa še vedno ni zagotovljeno, da so objekti v prostor umeščeni v skladu s prostorskimi akti, s tem ni zagotovljen javni interes, ni zagotovljena varnost objektov in ni zagotovljeno, da so objekti okoljsko sprejemljivi. Hkrati pa imamo tudi težavo pri evidentiranju teh objektov."

Nezahtevni in enostavni objekti nikoli niso bili težava
Kot je še povedala Helena Kovač, za enostavne in nezahtevne objekte, kot so kurnik, drvarnica in garaža, je v Sloveniji še predtem za stroko sporne Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost zidave obstajala uredba, po kateri smo lahko takšne objekte "mirno sprejeli v prostor, saj zanje ni bilo treba zbirati nobene dokumentacije," je dejala Helena Kovač.

Na to, da je Zakon o gradbenem dovoljenju (ZGO) treba spremeniti, že dalj časa opozarjajo arhitekti, geodeti, gradbeniki, prostorski načrtovalci in drugi strokovnjaki, ki sodelujejo pri urejanju prostora, svoje znanje in ideje pa so združili v projektu Odgovorno do prostora!

Kako zmanjšati ali celo ukiniti črne gradnje?
Da bi se izognili črnim gradnjam, predlagajo spremembo zakona tako, da ne bi bilo več dodatnih administrativnih ovir, da bi pridobitev za gradbeno dovoljenje dobili v čimprejšnji fazi projektiranja in da bi se povečala odgovornost vseh udeležencev pri gradnji. Torej, ne le investitorjev, temveč tudi arhitektov in projektantov.

Kako bi se torej s spremembo ZGO-ja lahko izognili taki gradnji? Helena Kovač pravi, da gre za postopek, kjer bi s preventivo reševali stanje v prostoru, ne pa s kurativo.

"Prepričani smo, če bi se vsak postopek po našem predlogu prijavil predhodno na državni ravni ali na upravni enoti, vključno z vsemi odgovornimi udeleženci, bi se izpeljal tudi do konca odgovorno, z vednostjo, kdo za vsak del odgovarja, in na koncu po pridobitvi uporabnega dovoljenja ne bi bilo nič več nejasno, ali je objekt neskladen, ker bi moral biti skladen, do črnih gradenj pa praktično ne more več priti, ker bi se v začetni fazi pogledalo za vsak poseg, kaj se bo dogajalo, ne pa med gradnjo, če sploh."

Slaba prostorska politika
V Sloveniji je bila politika urejanja prostora sprejeta leta 2001 in takrat je bila tudi zadnjič opravljena ocena stanja v prostoru. Težava je tudi v tem, poudarjajo v skupini Odgovorno do prostora!, ki je vladi v preteklosti neuspešno predlagala omenjeno spremembo ZGO-ja, da se zakonodaja spreminja včasih tudi vsak mesec, to pa povzroča še dodatno zmedo.

Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora meni, da bi bilo treba še pred samo spremembo predpisa ugotoviti, "kaj je sploh narobe s prejšnjimi predpisi in kakšno je stanje. Drugo pa je, da se v samem procesu sprejemanja predpisov upoštevajo vsi zakonsko predpisani postopki, ki so v veljavi in ki so tudi primer dobre prakse. A to je pri nas povsem iluzorno pričakovati."

Seveda pa pri vsem ne smemo pozabiti, kdo nosi odgovornost za črno gradnjo - investitor.