Robert Časar je že obtožen prejemanja podkupnin na račun zemljišč, ki jih je Luka v času njegovega mandata kupovala v Sežani, zdaj pa se kot sporni kažejo tudi posli v Prekmurju. Za vodenje postopkov odkupa zemljišč v Beltincih je Luka leta 2007 najela podjetje Inženiring Graj iz Murske Sobote. Prek fiktivnih poslov naj bi več kot milijon in pol evrov, ki jih je Luka nakazala Graju, nato končalo v zasebnih žepih.

Od šestmilijonskega vložka Luki ostala pšenica
Na 140 hektarjih površin, štiri kilometre od Beltincev, tik ob železniški progi namesto luškega terminala še naprej poganjata pšenica in koruza. Če kdo, imajo od luškega nasedlega projekta korist tamkajšnji kmetje. S prodajo zemljišč so zaslužili, zemljo pa lahko obdelujejo še naprej. Ker gre za prvovrstno kmetijsko zemljo, jo je Luka prisiljena dajati v najem. Časarjeva ekipa je v nakup vložila blizu šest milijonov evrov; da zemljišča niso zazidljiva, je očitno ni motilo, v nakup so šli tudi brez ekonomske študije in soglasja nadzornega sveta in ne da bi bil projekt sploh vključen v načrte Luke za tisto leto.

"Vedeli so, kaj kupujejo. Kupovali so kar vnaprej, čeprav so zemljišča še danes kmetijska, saj ministrstvo za kmetijstvo prekategorizaciji ostro nasprotuje," pravi župan Beltincev Matej Gomboši. "Tak projekt bi bil za nas zelo pomemben, predvsem zaradi geostrateške lege. Regiji bi prinesel kup novih delovnih mest. Upam, da Luka oziroma država nista dvignila rok, navsezadnje je bilo vloženega veliko denarja. Z nekaterimi ministrstvi smo že dosegli napredek v pogovorih."

Kako se je lahko občina z Luko dogovarjala za tako obsežen in pomemben projekt na nezazidljivih kmetijskih površinah, z zaščitenim gozdom in arheološkim najdiščem, nekdanji beltinški župan Milan Kerman ne ve, ker je leto 2007 tako daleč nazaj, da se o načrtih za največji načrtovani projekt v Pomurju vseh časov skoraj nič več ne spomni. "Projekt je bil dober, to trdim še danes. To je vse, kar vam lahko rečem."

Dva podpisa na isti dan
Jeseni leta 2007, istega dne, ko je Luka z Grajem Inženiringom podpisala pogodbo za nakup zemljišč v Beltincih, je Robert Časar podpisal tudi pogodbo zase - za nakup osem tisoč kvadratnih metov velike parcele na gričevnatem pobočju Lendavskih goric. "Vse je legalno. Vinograd obdelujem sam. Zakaj vas to zanima?! Kaj še hočete, ali ni bilo dovolj!?" je bil odrezav nekdanji predsednik uprave Luke Koper Robert Časar, ko smo želeli nekaj pojasnil v povezavi z njegovo lastnino v Lendavskih goricah.

Zidanica kmeta Lacija in "zidanica" direktorja Časarja
Časar ima na svojem zemljišču namreč tudi zidanico, katere velikost in razkošnost močno izstopata v okolici. Na gričevnatem območju Lendavskih goric je prepovedano graditi objekte, večje od 50 kvadratnih metrov, Časarjev objekt pa naj bi bil po podatkih GURS-a velik skoraj 200 kvadratnih metrov.

"Gospod Časar je prvotno podal vlogo za počitniško hišico," pojasnjuje Tibor Hebar z lendavske občine. "Ta je bila zavrnjena, saj bi z gradnjo posegel v kmetijska zemljišča, kar pa ni v skladu z občinskimi prostorskimi načrti, saj počitniške hiše ne smejo stati na kmetijskih zemljiščih."

Časar je nato poleti leta 2008 na upravni enoti v Murski Soboti zaprosil za gradbeno dovoljenje za gradnjo manjšega objekta za spravilo pridelka. Jeseni istega leta je dovoljenje dobil. Dve leti pozneje je zaprosil za dozidavo, ker pa je velikost objekta presegla dovoljeno, je bilo treba predložiti potrdilo lendavske kmetijske svetovalne službe o statusu kmeta. Le v tem primeru je na tistem območju mogoča gradnja večjih stavb.

Zidanica z mansardo in centralno kurjavo
Uradne postopke za pridobitev statusa kmeta je Časarju urejal bratranec in krajevni veljak Jože Hozjan, ki je sicer osumljen, da je bil glavni koordinator luških domnevno nezakonitih poslov v Beltincih. "Kdo pa mislite, da ste, jaz nisem nikomur nič urejal! Kdo vam dovoljuje, da kar tako kličete in kar nekaj napadate!? Osumljen, kaj osumljen, nič ne vem o tem! Obrnite se na odvetnike!" se po telefonu s povišanimi toni jezi na nas Hozjan, ko mu povemo, da imamo v rokah Časarjevo pooblastilo.

Na kmetijski svetovalni službi nato ugotovijo, da se Časar, medtem ko na enem koncu države vodi Luko, na drugem intenzivno ukvarja z vinogradništvom. In da je kmet tako rekoč že od malih nog, saj ima v slovenski Istri tudi večji oljčni nasad. Na podlagi teh ugotovitev upravna enota leta 2010 izda novo gradbeno dovoljenje.

Za 'supervinogradnika' Časarja ni več omejitev, gabariti lahko poletijo v nebo. Časarjev objekt je uradno označen za manj zahteven objekt za spravilo pridelka. Ima podzidano klet, nadstropje in mansardo, je klimatiziran, ogreva ga centralna kurjava … Skladnost z dovoljenji je dvakrat preverjala tudi gradbena inšpekcija, a je obakrat postopke ustavila.

"Ne, ne zdi se mi običajno," na vprašanje, ali pri njih običajno spravljajo pridelek v tako razkošnih objektih, odgovarja Štefan Gjerkeš, načelnik Upravne enote Lendava. "So pa dovoljeni, če kmetijska svetovalna služba izda potrdilo, da jih kmet potrebuje," pojasnjuje.

Z Goričkega v Portorož - ozaljšati črno gradnjo
Časarjeve pomurske gradbene avanture segajo vse do Portoroža. Podjetje Graj je namreč v imenu Luke pri podjetju INOX iz Murske Sobote naročilo izdelavo količkov za označevanje parcel. Toda namesto količkov je INOX izdelal nadstrešek in ograjo za Časarjevo hišo na Strmi poti v Portorožu.

Hišo je Časar na črno zgradil v času, ko je bil predsednik uprave, saj mu je upravna enota vlogo za gradbeno dovoljenje zavrnila zaradi neizpolnjevanja velikosti gradbene parcele. Ta je namreč brez okoliškega funkcionalnega zemljišča. Ker mu na vrata trkajo inšpektorji, si Časar očitno zdaj na vso moč prizadeva hišo legalizirati. Zato naj bi pred dnevi od piranske občine na dražbi kupil 260 kvadratnih metrov veliko parcelo ob svoji hiši in zanjo odštel 80 tisoč evrov; dvakrat več od izklicne cene. Velik finančni zalogaj glede na to, da je Časar na sodišču zatrdil, da se preživlja s tisoč evri mesečnega dohodka. "Nikjer ni odločbe, da je to črna gradnja. To so zasebne stvari, zato jih ne bom komentiral. Nasvidenje," prekine telefonski pogovor.

Časar sicer v zemljiški knjigi tako za hišo v Portorožu kot za lendavski objekt prikazuje zemljiškoknjižni dolg - da se mu je torej nekdo usedel na premoženje, in sicer za varščino pet milijonov evrov. Prikazovanje hipoteke oz. t. i. ustanavljanje prenosljivega zemljiškoknjižnega dolga naj bi sicer postalo priročno zavarovanje pred sodnimi rubeži. Spomnimo, da nad nekdanjo upravo Luke visi tudi 35 milijonov težka odškodninska tožba.

Eugenija Carl, TV Slovenija