Na slovenskih sodiščih letno sicer zastara od dva do 2,5 odstotka primerov.

Pobudo za obravnavo problematike instituta zastaranja je dala predsednica odbora DZ-ja za pravosodje Lena Grgurevič (Svoboda), potem ko je poslanska skupina NSi-ja spomladi vložila predlog zakona o spremembah kazenskega zakonika. Z njim je predlagala, da zastaralni rok kazenskega pregona preneha teči, ko se začne glavna obravnava na sodišču, a so poslanci sredi junija ocenili, da predlog NSi-ja ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Roki za zastaranje kazenskega pregona v Sloveniji so med najdaljšimi v državah EU-ja, je opozorila državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Andreja Kokalj. Po njeni oceni lahko razprava o ureditvi rokov za zastaranje kazenskega pregona pomeni le, ali obdržimo veljavni sistem ali pa se vrnemo na sistem relativnih in absolutnih rokov izpred novembra 2008. "Tega pozna še nekaj evropskih držav, med drugim tudi Nemčija," je navedla.

Kokalj pozdravlja razpravo o problematiki instituta zastaranja, se pa pridružuje opozorilom Grgurevič pred hitrimi spremembami kazenskega zakonika brez ustreznih usklajevanj. Ob razpravah o ustreznosti rokov za zastaranje kazenskega pregona pa je treba poznati tudi statistiko primerov zastaranja, je dodala.

"Po javno dostopnih podatkih v Sloveniji od leta 2019 na prvostopenjskih sodiščih letno zastara od 100 do 200 zadev, ob čemer je številka bližje sto kot dvesto. V letu 2022 pa so vsa prvostopenjska sodišča obravnavala 8804 zadeve. Iz tega lahko ugotovimo, da v Sloveniji zastara od dva do 2,5 odstotka zadev," je poudarila Kokalj.

Pred prenagljenimi spremembami zakonodaje opozarjajo tudi na vrhovnem sodišču. "Primer takšne nepremišljene naglice je bila ad hoc sprememba 308. člena kazenskega zakonika, ki je prinesla polne zapore, medtem ko sosednje države na tem področju izrekajo pogojne kazni," je ponazorila svetovalka predsednika vrhovnega sodišča Tina Brecelj. Na sodišču sicer pozdravljajo pobudo za razpravo o temeljnih institutih kaznovalnega prava.

V povezavi z institutom zastaranja je z vidika sodstva po besedah Brecelj pomembno predvsem, da je pregon zanesljivo časovno omejen. "Ključna je torej predvidljiva ureditev zastaralnih rokov kot odraz jamstva, da bo kazenskopravni odziv časovno omejen," je poudarila.

Pri vsakem spreminjanju veljavne ureditve pa je po mnenju vrhovnega sodišča treba dosledno upoštevati tudi notranjo celovitost kazenskopravne zakonodaje.

"Tako sistem zastaranja, ki je bil v veljavi pred letom 2008, kot sedanji imata po naši oceni prednosti in slabosti. Izbira modela je pravzaprav predvsem predmet kriminalitetno-politične ocene, morebitno prenagljeno spreminjanje ureditve pa je tisto, ki prinaša največ težav," je poudarila. Podatki vrhovnega sodišča kažejo, da je v letu 2022 zastaralo 40 zadev okrožne in 44 zadev okrajne pristojnosti.

Pomisleke o ustavni skladnosti spremembe, ki so jo predlagali v NSi-ju, imajo tudi na državnem tožilstvu. Takšna ureditev bi bila namreč v nasprotju s pravno varnostjo in predvidljivostjo in bi v praksi pomenila, da bi po začetku glavne obravnave postopek lahko potekal več deset let za katero koli kaznivo dejanje, pa ne bi zastaral, ugotavljajo na tožilstvu.

Sprejem predloga NSi-ja tudi ne bi prispeval k hitrejšemu zaključku kazenskega postopka, temveč bi lahko dosegel nasproten učinek, je poudaril vrhovni državni tožilec Boštjan Jeglič.

Sodišča bi si namreč v obsežnih in zapletenih zadevah ob nedoločenem skrajnem roku za pravnomočen zaključek postopka vzela več časa za obravnavo, kar bi trajanje postopkov še podaljšalo, je poudaril. Prav tako bi odpadel eden od razlogov za prednostno obravnavo zadev, je dodal. Na tožilstvu sicer ocenjujejo, da je zdajšnja ureditev v povezavi z ohranitvijo instituta prekinitve in mirovanja zastaranja ustrezna.

V NSi-ju zavračajo očitke, da so pripravili nestrokoven predlog in brez posveta s stroko. "V Novi Sloveniji smo vložili predlog zakona o spremembah kazenskega zakonika, ker želimo, da zadeve dobijo svoj epilog, ne pa da padajo zaradi zastaranja. Če se sojenje začne, se mora tudi končati," je poudaril poslanec stranke Aleksander Reberšek. Spomnil je, da je na sodiščih zastaralo več pomembnejših primerov, med katerimi je med drugim poudaril primere Stožic, Balkanskega bojevnika in nakupov zlatih palic. "Najverjetneje bo zastaral tudi primer Teš 6," je poudaril.

Reberšek pozdravlja razpravo o problematiki instituta zastaranja, pričakuje pa tudi, da bodo v vladi izpolnili obljubo in pripravili resno rešitev, ki bo preprečila, "da kriminalci z zavlačevanjem in zastaranjem zbežijo roki pravice, to je popolnoma nedopustno", je ocenil.

Poslanka Svobode Urška Klakočar Zupančič je strnila več konkretnih predlogov rešitev, o katerih bi bilo treba razmišljati v povezavi z institutom zastaranja. Če ministrstvo za pravosodje ne bo pripravilo ustreznih sprememb kazenskega zakonika, pa se bo sama zavzela, da se pripravi novela zakonodaje glede zastaranja, je napovedala. "Zavedam se, da čeprav zastara malo zadev, so pa te lahko zelo boleče in medijsko odmevne in pravzaprav težke zadeve, tako da si zastaranja seveda ne želimo," je poudarila.

Jože Tanko (SDS) pa je med drugim predlagal, da se na začetku jeseni opravi javna predstavitev mnenj, kjer bi svoja mnenja predstavila vsa pravna stroka.