Povorke se je po podatkih organizatorjev udeležilo 3000 ljudi.

"Ko se uzremo na preteklih 40 let in vrednotimo stanje danes, vidimo, da se boj za človekove pravice LGBTIQ+ oseb v Sloveniji še zdaleč ni končal," je dejala predsednica Društva parada ponosa Simona Muršec. "V Sloveniji še vedno nismo uzrle strategije, ki bi na sistemski ravni postavila temelje zagotavljanja človekovih pravic LGBTIQ+ oseb in obenem preprečevala diskriminacijo. Zato je politična zaveza trenutne vlade ključna, držimo vas za besedo," je dodala v nagovoru.

Direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarina Bervar Sternad je spomnila, da so človekove pravice težko izborjene, in opozorila, da te še vedno niso za vse enake. "Zato je parada ponosa praznovanje doseženega in dogodek, na katerem se opozarja, kaj je še potrebno za enakopravnejše udejstvovanje, spoštovanje raznolikosti ter za večjo varnost in dostojanstvo," je dejala. "Hoje do enakih pravic za vse in za človekove pravice nikoli ne moremo nehati hoditi," je poudarila. Če hodimo skupaj, je manj verjetno, da bomo odnehali. Po njenem mnenju si moramo prizadevati tudi za odpravo ovir nevednosti in sovraštva.

Direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač je dejala, da jo je skupnost LGBT naučila, kako se bori in vztraja, ko vsi obupajo, ter da se stvari lahko spremenijo samo skupaj.

Direktor direktorata Sveta Evrope za demokracijo, zadolženega za dejavnosti na področju svobode medijev, civilne družbe, kulture in kulturne dediščine, mladih in izobraževanja, Matjaž Gruden je opozoril na nestrpnost. Pogled nazaj nas po njegovih besedah opominja, kako uničujoče posledice ima lahko politika sovraštva. "Pravice in svoboda mora biti korak naprej, naš skupni korak," je dodal.

Udeležence je pozdravil ljubljanski podžupan Dejan Crnek, nagovoril jih je tudi minister za delo Luka Mesec. "Ko sem pred slabima dvema letoma podpisal zakon, s katerim smo izenačili pravice istospolnih in raznospolnih parov, smo premaknili zgodovinski mejnik," je dejal. A dodal je, da prostor za raznolikost še zdaleč ni povsod odprt, saj da nas še vedno obkrožajo stereotipi zaradi spola ali spolne usmerjenosti. Danes pa množica po njegovem kaže, "da hočemo živeti v odprti družbi, ne pa v družbi sovraštva".

K strpnosti in podpori skupnosti LGBT je pred povorko pozval tudi minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Kot je opozoril v poslanici, je pred to skupnostjo in naprednim delom Evrope nov izziv. "Izraziti moram zaskrbljenost nad izidom volitev v Evropski parlament in porastom nazadnjaških, neotradicionalističnih ekstremističnih desnih gibanj, ki so sovražno nastrojena tudi do oseb LGBT+," je zapisal in dodal, da je zaskrbljen predvsem ob ostrem propagandizmu desnih politikov in civilne družbe, ki s sovražnim jezikom in retoriko oplajajo strah in negotovost v javnost.

Mesec ponosa naj bo zato po njegovih besedah opomnik, da je boj za pravice manjšin neločljivo povezan z bojem za človekove pravice na splošno. "Vsaka manjšina, ki se znajde na družbenem robu, potrebuje podporo najširše skupnosti. Le skupaj lahko ustvarimo svet, v katerem bo vsak posameznik lahko živel dostojanstveno in brez strahu udejanjil, kar mu je namenjeno," je sklenil.

V znamenju 40-letnice LGBT-gibanja na Slovenskem

Paradno dogajanje se je začelo ob 10. uri v Parku zvezda in na ljubljanskem Kongresnem trgu, na katerem so se predstavile nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s pravicami skupnosti LGBTIQ+. Ob 17. uri se je dogajanje premaknilo na Metelkovo, kjer so se zbrali udeleženci povorke.

Muršec je ob tem opozorila, da je Parada ponosa kljub festivalski formi protest, in poudarila, da LGBT-gibanje na Slovenskem izvira prav iz aktivizma. Leta 1984 so prvi vzhodnoevropski LGBT-aktivisti, med njimi pred kratkim umrli Bogdan Lešnik, v okviru društva Škuc organizirali festival Magnus, kar označuje začetek LGBT-gibanja na Slovenskem.

Na paradi tudi nekaj incidentov

Zaradi nasilnih homofobnih napadov na lanski povorki so organizatorke Parade ponosa letos intenzivneje sodelovale s policijo, ki je sama predlagala vzpostavitev dveh posebnih točk za prijavo ob morebitnih incidentih ali napadih.

Sorodna novica Umrl je Bogdan Lešnik, intelektualec v najžlahtnejšem pomenu in prvi gejevski aktivist pri nas

Policija je popoldne sporočila, da niso zaznali hujših kršitev javnega reda, prejeli pa so prijavo o manjših incidentih in provokacijah, o čemer policisti še zbirajo obvestila in bodo izvedli ustrezne ukrepe. Po poročanju TV Slovenija se je po besedah organizatorjev zgodil incident, saj sta dva moška fizično napadla dve udeleženki parade. Dogodek so prijavili policiji.

Policisti so nato zvečer še sporočili, da so pred shodom prejeli prijavo o sumu kaznivega dejanja tatvine, osumljenec pa še ni znan. O ugotovitvah bodo obvestili pristojno državno tožilstvo. Obravnavali so tudi kršitvi javnega reda in miru, pri katerih policisti zoper znana osumljenca zbirajo obvestila zaradi suma kršitve po 20. člena Zakona o javnem redu in miru. Po prvih podatkih je v enem primeru znani osumljenec v prepiru zoper oškodovanca uporabil solzivec, v drugem primeru pa je znani osumljenec oškodovanca polival z vodo in proti njemu metal jajca.

Policisti so med shodom zaznali tudi nekaj posameznikov, ki so izražali nasprotna mnenja in so v okviru pooblastil ugotavljali njihovo identiteto, neposredno pa niso zaznali kršitev.