Do 20. oktobra v osrednji Sloveniji poteka akcija, ki potrošnike spodbuja k popravilom svojih gospodinjskih aparatov. Elektronski odpadki, med katere spadajo tudi zavrženi izdelki bele tehnike, so poleg tekstila najhitreje rastoča vrsta odpadkov, zato EU radodarno podpira takšne projekte. A stanje na terenu popravilom ni vedno najbolj naklonjeno. Na popravilo gospodinjskega aparata, ki je še v garanciji, uporabniki čakajo tudi po mesec dni.

Da serviserjev primanjkuje, priznavajo tudi v Gorenju. Kot pojasnjujejo, je čakalna doba za popravilo njihovega aparata odvisna od razpoložljivosti rezervnih delov, dobavnih rokov in od zasedenosti serviserjev v posamezni regiji. "Že več mesecev si prizadevamo okrepiti servisno mrežo z dodatnimi zaposlitvami, a zadnjih nekaj let na trgu dela na splošno ni zanimanja za tovrstne zaposlitve, s primanjkljajem ustreznega kadra pa se ne spoprijemamo le v našem podjetju, temveč se s tem spopadamo vsi proizvajalci, ki sploh še vzdržujemo lastno servisno mrežo," so zapisali. "Težko najdemo primerne kandidate, iščemo jih z internimi in zunanjimi razpisi ter s pomočjo zaposlitvenih agencij in ponujamo različne ugodnosti za zaposlitev. Za serviserja namreč niso dovolj samo tehnično znanje in izkušnje, poklic zajema delo s strankami, s katerimi je že zaradi narave dela komunikacija pogosto zahtevnejša in zahteva posebno pozornost in usposobljenost." Kot še dodajajo v Gorenju, ima za povrh serviser opravka s strankami, ki so zaradi okvare v stresni situaciji.

Zanimanja je veliko, odločitev za dejansko popravilo pa malo

Sorodna novica Zakaj moramo elektronske odpadke nujno zbirati ločeno?

Jure Oražem, lastnik Servisa Jurco, poklic serviserja kljub vsemu z veseljem opravlja že 40 let. "Poklic je dinamičen, raznolik in zabaven. Voziš se naokoli in marsikaj vidiš, delamo po vsej Sloveniji in jo poznamo maksimalno. Stranki pojasnimo, da bomo obračunali kilometrino, če se vseeno odloči za servis, pridemo. Terensko delo je najlepše, saj nikoli ni dolgčas."

V Servisu Jurco popravljajo samo gospodinjske aparate, ki niso več v garanciji, od velikih do majhnih. Tu so pečice, pomivalni in pralni stroji, hladilniki, kuhinjski roboti, likalniki itd. "Zanimanja za popravila je veliko, odločanje strank za popravila pa je drastično upadlo. To je trend zadnjih petih, šestih let. Če vzamemo primer kuhinjskega robota: pregled in ugotavljanje napake staneta 30 evrov. Nov robot v Hoferju pa stane 65 evrov. Mislim, da je to dovolj jasen podatek," pove Oražem. Tak aparat po njegovem mnenju ni kakovosten, a potrošnik se pač odloči, kakor želi.

Na vprašanje, kako je to mogoče, glede na evropske smernice, ki narekujejo podaljševanje življenjske dobe elektronskih aparatov, krožno gospodarstvo in podobno, Oražem ne odgovarja prav optimistično: "Kot da bi govoril steni, naj se premakne, pa se bo prej premaknila, kot se bomo mi." Za nizkocenovne gospodinjske aparate po dveh do treh letih na trgu praktično ni več na voljo rezervnih delov, medtem ko pri srednjem in višjem cenovnem razredu teh težav ni, pojasnjuje Oražem. "Pri nizkocenovnih aparatih se proizvajalec zaveda, da zahtev po popravilih ne bo. Za obdobje garancije jih mora zagotavljati, potem pa ne več. Kar ima v skladišču, proda in s tem zaključi," pove iz izkušenj.

Vseeno imajo v njihovi delavnici kar precej dela. "Včasih so ljudje navezani na določen aparat in ga želijo popraviti. Običajno so stari aparati vredni popravila, saj so narejeni tako, kot je treba. Stranko poskusimo usmeriti, da se odloči za popravilo." Nekateri preko njihovega servisa naročijo rezervne dele in aparat popravijo sami, drugi aparat pripeljejo na servis, pogosto popravila izvajajo na domu.

Pravice potrošnika, ki se mu je pokvaril gospodinjski aparat

Na Zvezi potrošnikov Slovenije so pojasnili, kakšne so potrošnikove pravice v primeru okvare aparata in predvsem, kako se v praksi poznajo določila nove potrošniške zakonodaje. Najpomembneje je, da se potrošnik zaveda, da mora proizvajalec ali pooblaščeni servis 30 dni od dneva, ko smo prijavili napako na aparatu, to odpraviti. Izjemoma se rok lahko podaljša na 45 dni. Če jim napake v tem času ne uspe odpraviti, mora proizvajalec potrošniku aparat brezplačno zamenjati z enakim, novim in delujočim. Sicer pa so pravice potrošnika do popravila odvisne tudi od tega, kdaj smo izdelek kupili. Od 26. januarja 2023 velja nov zakon o varstvu potrošnikov, in tako se za izdelke, kupljene pred tem datumom, uporabljajo določila starega zakona, za izdelke, kupljene po tem datumu, pa nova.

"Po starem zakonu je domneva obstoja napake ob nakupu veljala še šest mesecev po dobavi izdelka, zdaj je ta rok podaljšan na eno leto. Če se neskladnost pojavi po preteku enega leta od dobave izdelka, mora obstoj neskladnosti dokazati potrošnik," so pojasnili na ZPS-ju. Stari zakon je v primeru stvarne napake potrošniku omogočal, da izbira med vračilom blaga, zmanjšanjem kupnine, zamenjavo in popravilom. Novi zakon pa predvideva dve fazi, v prvi fazi sta predvidena popravilo ali zamenjava, če je ta mogoča in strošek ni previsok, šele če nič od tega v 30 dneh ni izvedeno, potrošnik lahko zahteva vračilo kupnine. Če se napaka kupljenega izdelka pokaže v manj kot 30 dneh od nakupa, pa potrošnik vračilo kupnine lahko zahteva takoj.

V obeh zakonih je za izdelke bele tehnike obvezna najmanj enoletna garancija. Za belo tehniko mora proizvajalec zagotoviti popravilo, vzdrževanje in dobavo rezervnih delov še najmanj tri leta po izteku garancije.

"Glede na raziskavo, ki smo jo na spletu opravili letos spomladi, si potrošniki predvsem želijo, da bi izdelki čim dlje delovali brez težav. Bolj verjetno je, da se bodo odločili za popravilo naprav, ki niso starejše od sedmih let, pri polovici vprašanih pa starost aparata ne vpliva na odločitev o popravilu. Pomembnejši je strošek. 86 odstotkov vprašanih bi za popravilo odštelo največ 30 odstotkov cene novega aparata." Na odločitev potrošnika, ali bo aparat dal v popravilo ali ne, vplivajo tudi odsotnost informacije o strošku, ocenjena uspešnost popravila ter čakanje na popravilo ali rezervne dele. Veliko je odvisno tudi od vrste pokvarjenega aparata, potrošniki imajo precej manj tolerance za čakanje na popravilo hladilnika ali pralnega stroja, še poudarjajo na ZPS-ju.

Sorodna novica "Gospa, ne splača se popravljati. Vzemite novega, imamo ravno super akcijo!"

V pripravi NPK za serviserja električnih gospodinjskih aparatov

Ker serviserjev tudi po njegovem opažanju primanjkuje, Jure Oražem kot član strokovne skupine na Centru za poklicno izobraževanje pomaga pri oblikovanju nove poklicne kvalifikacije za serviserja električnih gospodinjskih aparatov. Pobudo za nov NPK je na Nacionalnem informacijskem središču preko spletnega obrazca podala neprofitna organizacija ZEOS, ki spodbuja načela krožnega gospodarstva in pravilnega ravnanja z odpadki. Kot pojasnjuje Simona Kuder s CPI-ju, so pobudo pozdravili, razvila pa se je tudi plodna razprava o nevzdržnosti proizvajanja aparatov na način, da so nepopravljivi.

"Zelo odločujoče je na sprejetje te pobude vplivala evropska smernica, ki narekuje, da morajo tudi proizvajalci izdelovati popravljive aparate in zagotavljati nadomestne dele." Oblikovanje nove nacionalne poklicne kvalifikacije je torej smiselno, hkrati se na CPI-ju zavedajo, da serviserjev primanjkuje, dodaja Kuder. A oblikovanje novega NPK-ja poteka po strogo določeni metodologiji. Trenutno je strokovna delovna skupina končala oblikovanje poklicnega standarda in kataloga za serviserja električnih gospodinjskih aparatov, v začetku oktobra bo odbor za poklicne standarde znova obravnaval predlog poklicnega standarda in nacionalne poklicne kvalifikacije, in če ju bo potrdil, bo predložena na Strokovni svet za poklicno in strokovno izobraževanje. Poklicni standard in katalog za NPK mora nato potrditi še ministrstvo za delo.

Da bi kandidat lahko pristopil k pridobitvi kvalifikacije, bo treba pridobiti še izvajalce postopka certifikacije in zagotoviti ustrezne člane komisije, ki bodo kandidate preverjali. Takrat bo sistem vzpostavljen, kar pomeni, da se bodo kandidati lahko potegovali za pridobitev kvalifikacije. V postopku preverjanja bodo morali izkazati točno določena znanja. "Pri nacionalnih poklicnih kvalifikacijah ne gre za oblikovanje novih izobraževalnih programov, ampak za preverjanje in potrjevanje že obstoječih znanj in spretnosti," poudarja Kuder. Predhodno je CPI opravil preverjanje na terenu in ugotovil, da podjetja že sama usposabljajo svoj kader in delavce napotujejo na krajša usposabljanja, da pridobijo potrebna znanja. Delavci pa si nato želijo pridobiti tudi veljavno listino, kar jim bo uspelo, če bo pobuda za NPK za serviserja električnih gospodinjskih aparatov dejansko zaživela.