Če si ne znate povsem dobro predstavljati, kaj so elektronski odpadki, odprite katero koli spletno trgovino z mešanim blagom ali elektroniko v tednih pred črnim petkom. Znižanja vabijo k nakupu velikih in malih gospodinjskih naprav, računalnikov in zabavne elektronike, televizorjev, vrtnega orodja, igrač na baterije in telefonije. Vsi ti vabljivi izdelki bodo po koncu svoje življenjske dobe postali elektronski odpadki. Še pred njimi pa bodo elektronski odpadki verjetno postali njihovi nedelujoči ali zgolj nezaželeni predhodniki.

Prodaja elektronskih izdelkov iz leta v leto narašča. Še pred sedmimi leti se je v Sloveniji prodalo približno 25.000 ton elektronike, v zadnjih treh letih pa že po več kot 40.000 ton na leto. Na podlagi prodanih elektronskih izdelkov pridobimo tudi oceno o tem, koliko elektronskih odpadkov ustvarimo v enem letu. Elektronski odpadki predstavljajo približno 85 odstotkov električne in elektronske opreme, ki se v enem letu proda na trgu. To pomeni, da v Sloveniji trenutno ustvarimo okoli 35.000 ton elektronskih odpadkov na leto.

Manj kupovanja novih izdelkov, popravljanje, zbiranje in recikliranje

Reševanja nakopičenih težav z elektronskimi odpadki se lahko lotimo na tri načine. Da bi zmanjšali ali vsaj omilili pospešeno ustvarjanje e-odpadkov, bi morali najprej opraviti manj nepotrebnih nakupov. V Sloveniji v povprečju vsak prebivalec kupi sedem elektronskih izdelkov na leto, kar pomeni, da skupaj v enem letu nakupimo od 10 do 15 milijonov takšnih in drugačnih elektronskih naprav.

Drugič, zelo pomembno je, da naprave, ki ne delujejo več ali ki jih ne potrebujemo, odpeljemo v posebne zabojnike oziroma v zbirni center odpadkov. V Evropi kar 11 od 72 elektronskih naprav v povprečnem gospodinjstvu ni več v uporabi ali je pokvarjenih.

Tretjič, napravam, ki še delujejo ali potrebujejo le manjše popravilo, poskusimo podaljšati življenjsko dobo. Po podatkih Evropske agencije za okolje je življenjska doba elektronskih naprav, kot so pametni telefoni, televizorji, pralni stroji in sesalniki, v povprečju dobri dve leti krajša od načrtovane ali želene življenjske dobe. Včasih se naprava prehitro pokvari, včasih se je prehitro naveličamo.

Zakaj je pomembno, da e-odpadke odpeljemo v zbirni center ali namenski zabojnik

Od omenjenih 35.000 ton odpadkov, kolikor naj bi jih na leto ustvarili v Sloveniji, jih ločeno zberemo le 14.000 ton. Kot nam pojasni direktor podjetja Zeos (Zbiranje električnega odpada v Sloveniji) Emil Šehić, v Sloveniji zberemo le od 40 do 45 odstotkov količine elektronske opreme, ki jo oddamo na trg, in tako ne dosegamo zastavljenih evropskih ciljev. "Okoljski cilj z vidika EU-ja za Slovenijo je od leta 2020, da zberemo najmanj 65 odstotkov količine elektronske opreme, kot se je da na trg."

Približno 10 odstotkov elektronskih odpadkov konča med mešanimi komunalnimi odpadki. "Predvsem manjša električna in elektronska oprema se zavrže med mešane komunalne odpadke, kjer jo je zelo težko izločiti," opozarja Šehić. Veliki gospodinjski aparati pa pogosto končajo med pločevino.

Nevarni odpadki

Nekateri elektronski odpadki spadajo med nevarne odpadke. Med njimi so hladilniki, ki vsebujejo pline v krogotoku hlajenja in v izolacijski peni. Nevarni so televizorji in zasloni. Stari televizorji in zasloni so nevarni zaradi vsebnosti težkih kovin, predvsem svinca v steklu, novi ploski zasloni pa vsebujejo živo srebro. Nevaren odpadek so tudi odslužene varčne in neonske sijalke, ki prav tako vsebujejo živo srebro. Vsa preostala električna in elektronska oprema se obravnava kot nenevaren odpadek, iz katerega pa je treba izločiti posamezne komponente, kot so baterije.

Evropski okoljski cilj je, da se v krogotok vnovične predelave povrne 85 odstotkov mase zbranih odpadkov in se le-ta izkoristi za nove izdelke. Najlažje je to zagotoviti pri velikih gospodinjskih aparatih, pri katerih železo predstavlja do 65 odstotkov vseh materialov in ki so dokaj preprosti za obdelavo.

Mestni rudniki redkih kovin

Za reciklažo sta kompleksnejši zabavna in računalniška oprema, pri kateri so potrebni ročna demontaža in več tehnoloških procesov, da sploh pridemo do sekundarnih surovin. A ti zahtevnejši odpadki vsebujejo precej redkih zemljin, ki jih primanjkuje med naravnimi viri, zaradi česar bi se morali še posebej potruditi, da jih recikliramo in ponovno uporabimo.

Kot so 14. oktobra, na dan e-odpadkov, sporočili iz Zeosa, naj bi bila vrednost komponent električne in elektronske opreme v t. i. "mestnih rudnikih" ogromna. V milijonu mobilnih telefonov naj bi bilo vgrajenih približno 24 kilogramov zlata, 16.000 kilogramov bakra, 350 kilogramov srebra in 14 kilogramov paladija, torej virov, ki jih je mogoče pridobiti in vrniti v proizvodni cikel.

Elektronske izdelke lahko pozdravimo oz. popravimo in jim tako podaljšamo življenje

V zbirnem centru Publicus v Komendi smo se oglasili ravno na dan, ko sta podjetje Zeos in Publicus odprla Kotiček ponovne uporabe. Ta je namenjen električni in elektronski opremi, ki še deluje. Tja lahko odpeljemo delujoč hladilnik, sesalnik, pralni ali sušilni stroj, računalnik in druge elektronske naprave, ki jih ne nameravamo več uporabljati.

"Izločene aparate, ki so še primerni za ponovno uporabo, pripeljemo v podjetje, ki se ukvarja s pripravo za ponovno uporabo. Tam v skladu s standardi popravijo izdelek, preverijo njegovo funkcionalnost, ga očistijo, zamenjajo kakšen del in ga potem vrnejo na trg po nizki ceni. S tem pokrijejo stroške popravila in pregleda izdelka," pojasnjuje Emil Šehič.

Trenutno imamo v Sloveniji samo eno podjetje, ki se ukvarja s popravili zavrženih elektronskih naprav, a Šehič pričakuje, da jih bo kmalu več. In kje lahko kupimo delujoč, popravljen in preverjen elektronski aparat po občutno nižji ceni? Ker projekt še ni končan, krog krožnega gospodarstva še ni sklenjen, a Šehič obljublja, da bo že na začetku prihodnjega leta zaživela spletna trgovina, v kateri bomo potrošniki lahko kupovali izdelke iz druge roke.

"To za nas niso elektronski odpadki, temveč so še vedno elektronski izdelki, ki pa potrebujejo podaljšano življenjsko dobo. V ospredju sta računalniška in zabavna elektronika, ki imata večjo vrednost in ju je smiselno ponovno uporabljati. Ljudje zaradi določene funkcionalnosti ali želje po nakupu nove tovrstno opremo hitro zavržejo," pojasnjuje Šehić. Na spletni strani bo verjetno mogoče najti tudi kakšen rabljeni veliki gospodinjski aparat in druge elektronske izdelke.

Do sredine leta 2022 naj bi po Sloveniji zaživelo 61 kotičkov ponovne uporabe. Tak kotiček bo mogoče najti praktično v vsakem javnem zbirnem centru odpadkov. V krajih, ki so prikazani na zemljevidu, so centri za zbiranje odpadkov že odprli kotičke za ponovno uporabo, v katerih zbirajo še delujoče elektronske naprave.