Razvojno sodelovanje s tretjimi državami je pomembno orodje pri omejevanju nezakonitih migracij, so poudarili na javnem posvetu o strategiji vlade na področju priseljevanja, ki ga je organiziralo ministrstvo za notranje zadeve (MNZ).

Na uvodnem panelu z naslovom Zunanji vidiki s posebnim poudarkom na zaščiti življenja in dostojanstva migrantov so sodelujoči v razpravi med drugim poudarili pomen razvojnega sodelovanja ter prizadevanj za urejene, varne in zakonite migracije.

"Migracije so dejstvo in vprašanje njihovega preprečevanja je brezpredmetno. Treba je zagotoviti urejene in varne migracije," je v odgovoru na vprašanje o možnostih za doseganje tega cilja dejal generalni direktor direktorata za migracije na MNZ-ju Matej Torkar.

Poudaril je še, da se s problematiko migracij nobena država ne more spopasti sama, za Slovenijo pa je v tem pogledu ključen evropski okvir. Omenil je tudi povezovanje na območju Zahodnega Balkana in pojasnil, da je slovenska policija prek svoje mreže pri sodelovanju v regiji zelo dejavna.

Generalni direktor direktorata za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na zunanjem ministrstvu Edvin Skrt pa je poudaril pomen razvojnega sodelovanja s tretjimi državami. Stabilizacija izvornih okolij prebežnikov pomeni boljša partnerska gospodarstva, kar omogoča boljše sodelovanje, je dejal.

Govor je bil tudi o usmerjanju razvojnih sredstev v države, od koder izvirajo prebežniki. Nakazila prebežnikov v domače države so namreč v letu 2022 skupno dosegla skoraj 630 milijard dolarjev in po Skrtovih besedah znatno presegajo celoten znesek razvojne pomoči, ki ga t. i. razviti svet nameni državam v razvoju.

Sklop Spodbujanje priseljevanja

V sklopu panela z naslovom Spodbujanje priseljevanja zaradi dela na družbeno odgovoren način so sodelujoči opozorili na to, da takšno priseljevanje izpostavlja potrebo po spoštovanju dostojanstva in pravic delavcev migrantov, spodbujanju poštenih in etičnih delovnih praks, varstvu pravic delavcev ter spodbujanju dostojnih delovnih pogojev. "Delovno silo potrebujemo, zagotoviti pa je treba vse pravice," je poudaril državni sekretar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija. Ob tem je poudaril pravico do dostojnega plačila, ki je pomembna za dober ugled Slovenije kot delodajalke.

Tudi državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež je dejal, da deficitov delovne sile ne bomo mogli več pokrivati s poceni delovno silo. "Za delo, delavce, njihovo znanje in ideje se bodo delodajalci morali potruditi," je povedal.

Goran Lukič iz Delavske svetovalnice pa je predstavil nekaj realnih primerov tujcev delavcev v Sloveniji in poudaril, da fluktuacija zaposlenih na upravnih enotah ni dobra, saj se s tem izgubljajo znanje in izkušnje, še zlasti pri delu s tujci. Panelisti so se v razpravi dotaknili tudi Zakona o tujcih, kjer ni bilo enotnega mnenja, ali je dejansko res prežet z varnostnim vidikom oziroma varnostno naravnan.

Sklop Zaščita življenja

Na panelu Zaščita življenja in dostojanstva migrantov ob upoštevanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin so sodelujoči poudarili, da sta mednarodna zaščita in začasna zaščita ključna koncepta za obvladovanje izzivov tako imenovanih prisilnih migracij. Torkar pa je opozoril, da je bilo leto 2023 rekordno glede števila prošenj za mednarodno zaščito.

Po njegovih besedah bodo v direktoratu za migracije v prihodnjem obdobju zaposlili dodaten kader za reševanje prošenj za mednarodno zaščito, saj so hitri in učinkoviti postopki opredeljeni tudi v nastajajoči strategiji priseljevanja.

Predstavnici UNHCR-ja Romana Zidar ter Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Urša Regvar sta posebno poudarili prehajanje med različnimi statusi, ki po njunem mnenju ni ustrezno urejeno. Izpostavili sta, da bi bilo treba oceno ranljivosti v postopkih mednarodne zaščite narediti čim prej, že ob obravnavi na policijski postaji. Obe pa sta pohvalili sodelovanje Slovenije v projektu trajne preselitve.

V okviru panela Varnostni vidik migracij pa so izpostavili, da mora pri obravnavi varnostnih vidikov strategija slediti pristopu, ki zahteva nadzor meja in preprečevanje nedovoljenih migracij s poudarkom na izzivih, ki jih predstavljata tihotapljenje prebežnikov in trgovina z ljudmi, po drugi strani pa mora obravnavati mešane migracijske tokove na način, ki zagotavlja varnost za vse.

Predstavnika policije Peter Skerbiš in Damijan Roškarič sta poudarila, da slovenska policija zagotavlja visoko stopnjo varnosti s prilagojenim načinom dela, večjo uporabo tehničnih sredstev, izvajanjem izravnalnih ukrepov in okrepljenim mednarodnim sodelovanjem. Prav tako je policija uspešna v boju proti tihotapljenju ljudi, lani so obravnavali 479 primerov, v katerih je bilo prijetih 557 tihotapcev ljudi s 3280 prebežniki, za 514 tihotapcev pa je bil odrejen pripor.

Janša v Kopru predstavil pogled na migracije

Predsednik SDS-a Janez Janša je na javni tribuni v Kopru predstavil poglede na migracije, ki bodo po njegovih besedah glavna tema pred evropskimi volitvami. Potem ko je lokalni odbor Levice Gledališče Koper pozval, naj odpove dogodek, na katerem naj bi po njihovem prepričanju sejali strah in sovraštvo, je bila dvorana polna, protestov ni bilo.

Po besedah Janše so migracije socialni, ekonomski in varnostni problem. Poudaril je razliko med begunci in delovnimi migranti, za največjo težavo pa je označil tiste, ki niso ne eno ne drugo. Meni, da "večina tistih, ki jih srečujemo", ne pride iskat boljšega življenja za svoje družine, ampak živet na tuj račun. Izrazil je prepričanje, da se ti priseljenci ne bodo prilagodili slovenski družbi, ampak bodo poskusili vsiliti svoj način življenja.

Osrednje medije je Janša obtožil, da zamegljujejo razliko med temi skupinami z uporabo besede prebežniki in da delujejo v službi "kulturnega marksizma", ki si prizadeva za razgradnjo naroda. Za stranke z levice po vsej Evropi je dejal, da vabijo prebežnike, da bi povečale svojo volilno bazo. Izpostavil je nemški SDP, ki ima sedeže večinoma v četrtih, kjer nemško prebivalstvo ni večinsko.

Kot je še dejal, nikoli ni bilo tako kot letos, ko policisti tudi sredi zime poročajo o stotinah nezakonitih prehodov meje. Po trditvah predsednika SDS-a statistika predvsem v Ljubljani kaže na porast kaznivih dejanj, predvsem na račun tujcev, "večinoma v okolici azilnih domov".

Po njegovih besedah obstajata dva načina spopadanja s problematiko. Prvi je, da se država zavaruje, tudi s postavitvijo ograj. Sedanji vladi je pripisal, da je z odstranitvijo ograje poslala vabilo nezakonitim prebežnikom, z nadzorom na mejnih prehodih pa vzpostavila "absurdno situacijo", v kateri povzroča težave le tistim, ki želijo prečkati mejo z vsemi dokumenti.
Kot drugi način je navedel odpravljanje razlogov tam, kjer nastajajo. V povezavi s tem je kritiziral preteklo evropsko politiko do Libije, Sirije in nekaterih drugih držav.

Janša za ponovno uvedbo obveznega vojaškega roka

V povezavi z dogajanjem na Bližnjem vzhodu, od koder pričakuje dodaten pritok prebežnikov, je dejal, da je vodstvo Hamasa žrtvovalo svoje ljudi za tuj račun, torej za interese Irana in Rusije. "Pri tem se same po sebi postavljajo vzporednice z dogodki v Dražgošah," je pripomnil.

Prvak SDS-a je napovedal tudi, da bo vlada našla lokacije za migrantske centre tam, kjer je Gibanje Svoboda na oblasti. Zavzel se je še za vnovično uvedbo obveznega vojaškega roka.

Javna tribuna je potekala ob poostrenih varnostnih ukrepih, a nasprotnikov Janše ni bilo na kraj dogodka. Lokalni odbor Levice je sicer v sporočilu zapisal, da tovrstni dogodki in vsebine nestrpnosti ne sodijo v prostor gledališč, ampak mora umetniški hram ohraniti svojo primarno vlogo.