Obenem so poudarili, da vključenost posameznikov ne prispeva le k njihovemu boljšemu življenju, temveč predstavlja korist za vso družbo.

Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič, ki je skupaj z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije gostila današnji posvet v DZ-ju, je poudarila, da brez brezpogojnega spoštovanja in uveljavljanja vseh temeljnih človekovih pravic ne moremo graditi vključujoče družbe. To je po njenih besedah izjemno zahteven izziv, saj smo "izpostavljeni populizmu, ki straši in spodbuja odpor do vseh drugačnih".

Lansko vladno odločitev, da 1. marec razglasi za dan inkluzije, je označila kot izjemno pomembno dejanje za razvoj naše skupnosti. Toda vključujoča družba po njenih besedah ni le stvar vlade ali politike, temveč jo lahko dosežemo le tako, da "kolektivno in vsak posebej spremenimo način dojemanja in razmišljanja o potencialih, ki jih prinaša".

Ob podpori predsednice DZ-ja sta bila pobudnika za razglasitev dneva Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije in Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem. Predsednik omenjene zveze Mladen Veršič je dejal, da država sicer res še ni uredila sistemske skrbi za razvoj slovenskega znakovnega jezika in odpravila številnih omejitev pri dostopu do informacij, vendar želi danes poudariti, da če sam ne bo vključujoč, so vsa pričakovanja zaman.

"Poslanstvo vključujoče družbe ni samo v sistemskih rešitvah za vse tiste, ki imamo omejitve, temveč je tudi v tem, da vsi v sebi razvijamo pomen vključevanja in sodelovanja na vseh področjih življenja," je poudaril. Po njegovem prepričanju bo dan inkluzije v naši družbi dosegel namen, ko bomo vsi posamezniki to prepoznali v sebi in to živeli.

Tudi dekanja omenjene pedagoške fakultete Mara Cotič je poudarila, da s prepoznavanjem potreb drugega in odzivanjem nanje ne prispevamo zgolj k boljšemu življenju posameznika, temveč k skupni dobrobiti družbe. Opozorila je na izključevanje, ki so ga še danes deležne osebe, ki se po svojem vedenju in videzu razlikujejo od večine.

Po besedah ministra za vzgojo in izobraževanje Vinka Logaja vlada z razglasitvijo dneva inkluzije poudarja pomen vključujoče družbe, ki da je pomemben kazalnik zrele demokratične družbe. Kot meni, vključujoča šola in družba nista zgolj pravica otrok in posameznikov, ki jih zaznamujejo posebne okoliščine, temveč korist za vse. To se odraža v razumevanju, solidarnosti, sprejemanju različnosti in medsebojnem spoštovanju, je pojasnil.

Pri varuhu človekovih pravic po besedah njegove namestnice Dijane Možina Zupanc opozarjajo na pomen spoštovanja človekovih pravic kot ključnega elementa vključujoče družbe. "Smo glas tistih, ki jih družba pogosto presliši," je dejala. Poudarila je tudi pomen spoštljivega javnega diskurza.

Tudi zagovornik načela enakih možnosti Miha Lobnik je poudaril odgovornost, da se prilagodimo tistim, ki se sami zaradi svojih osebnih okoliščin ne morejo. Dan inkluzije je lahko po njegovih besedah vsako leto eden izmed opomnikov, da je za napredek potrebno usklajeno in proaktivno ukrepanje vseh pristojnih.

Da naj inkluzija ne bo le ideja oz. črka na papirju, sta na posvetu pozvala tudi predstavnika Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije Nataša Sorko in Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Primož Jeralič. V razpravi pa je bilo slišati tudi poziv, da bi se dan namesto inkluzije imenoval dan vključujoče družbe.

Podnaslovi na teletekstu

Posvet je bil tolmačen v slovenski znakovni jezik. V prenosu na 3. programu Radiotelevizije Slovenija pa je bil to prvi dogodek iz DZ-ja, ki je bil na teletekstu testno v živo samodejno podnaslavljan.

Na Trgu republike pred DZ-jem je iniciativa Prispevaj kretnjo pred sobotnim dnevom inkluzije pripravila celodnevni dogodek, s katerim želijo mimoidoče povabiti k razmisleku o razumevanju raznolikosti med nami. Mimoidoči so v kvizu postavljeni v položaj, ko vprašanja, ki je postavljeno v znakovnem jeziku, ne razumejo, v kakršnem se gluhi pogosto znajdejo. Po besedah Ive Meršnik iz iniciative se mimoidoči večinoma pozitivno odzovejo, so pozitivno presenečeni, tudi začudeni, da so se znašli v takem položaju.

Namen akcije Prispevaj kretnjo, ki se je začela lani novembra, je obogatiti slovenski znakovni jezik, ki vsebuje le 25.000 kretenj. V akciji zbirajo sredstva, ki omogočajo razvoj novih kretenj, do zdaj so jih razvili že več kot 1300. Kot je za STA pojasnil sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjaž Juhart, so do zdaj zbrali nekaj manj kot 30.000 evrov, s čimer bodo slovar lahko obogatili z nekaj tisoč kretnjami. V povezavi si sicer želijo, da bi država za razvoj slovenskega znakovnega jezika vsako leto zagotovila 100.000 evrov.