Na policiji sicer pravijo, da je kraj ob avtocestah letos manj kot pretekla leta, previdnost pa ni nikoli odveč. Sploh, ker so dolgoprstneži navadno člani pravih organiziranih kriminalnih združb, ki jim iznajdljivosti ne manjka.

Najpogostejši scenarij je pravzaprav zelo preprost, in sicer peljete se proti morju, otroci v avtomobilu postajajo nestrpni, nato zapeljete na prvo postajališče, na katerega naletite, na bližnji zelenici se malo pretegnete, žena hiti v trgovino po okrepčilo, avtomobil pa ostane odprt. Četudi se vam zdi, da ga imate vseskozi na očeh, denarnice, ko je treba plačati trajekt, ni nikjer, je za TV Slovenija poročala Katarina Braniselj.

Aleš Kegljevič z uprave kriminalistične policije: "Včasih celo rečemo, da prilika, ki se ponudi storilcu, storilca prepriča, da izvede kaznivo dejanje". A največkrat so tatovi dobro organizirani. "Eden ali več storilcev zamotijo voznika in drugi izvedejo bodisi vlom ali navadno tatvino, smo pa bili priča tudi primerom, ko so organizirane skupine skušale zaustaviti vozilo na vožnji po avtocesti," je še pojasnil Kegljevič.

Seveda pod pretvezo, da potrebujejo pomoč, če pomoči niste potrebovali vi. Prav te organizirane skupine so namreč pod pnevmatike precej pogosto nastavljale žeblje. "Roparji so prišli na pomoč in so oropali ljudi, prihajalo je tudi do pretepov, saj so se pogosto ravsali pa čez cesto tekli, je bilo poškodovanih več ljudi," se je spominjal Mile Dejanović, vodja izpostave Darsa v Podtaboru.

Roparji nastavljajo žeblje pod pnevmatike
In tudi na takšne primere opozarjajo posebne svetovalno-opozorilne table, ki jih je 26 na našem avtocestnem križu. Prvo je Dars pred nekaj leti postavil prav na Voklem. Dejanoviću se zdi, da so pomagale, saj opaža manj kraj. In tako pravi tudi statistika, saj so imeli tatovi najdaljše prste leta 2013, saj je bilo tatvin na parkiriščih ob avtocesti že leto pozneje za tretjino manj. In kdo so dolgoprstneži? Največkrat gre za Romune, Bolgare in pa državljane Kosova. "Imeli smo primere, ko so tujci ropali svoje sodržavljane, ko so se vračali, in pričakovali, da bodo imeli s sabo večmesečna plačila," je dejal Kegljevič.

Pogosta tarča so tovornjakarji
Lahek plen so še vozniki tovornjakov. Z manjšo tatvino, ko izginejo denarnica, plačilne kartice ali gorivo, ima izkušnjo skorajda sleherni voznik. Boštjan Urbas je poklicno za volanom kakih 20 let in okradli so ga že večkrat, poskusov pa je bilo še več. Trikom do zdaj ni nasedel, a če te omamijo, pravi, ne moreš nič. Tako so ga najverjetneje okradli na parkirišču v Ljubljani.

"Ura pol polnoči, sva se s sodelavcem čez šipo še menila, sva šla spat, zjutraj je padal dež, jaz grem ven, ponjava razrezana, pa rečem, pa menda ja niso kradli, in vidim, da manjka pet palet robe," se je spominjal Urbas. Škoda je bila kakšnih 160 tisoč evrov, storilcev pa niso nikoli našli. Tudi sicer policija navadno razreši manj kot 10 odstotkov takšnih primerov. Priče, ki lahko pokličejo tudi anonimno, so tako skoraj ključen vir informacij.