"Zavzemamo se za to, da se prometna varnost izboljša, trendi so pozitivni, in če jih želimo ohraniti, je najpomembnejši korak ravno umirjanje prometa," je na novinarski konferenci pojasnil Robert Vehovec iz sektorja prometne policije. "Termin preventivne akcije ni izbran naključno, saj se v pomladnem času razmere na cestah izboljšujejo, zato ljudje oz. vsi vozimo malo hitreje, ker imamo lažen občutek, da smo bolj varni na cesti, hkrati pa se v tem času v prometu pojavlja veliko udeležencev, kot so pešci in kolesarji," je še dodal.

Na slovenskih cestah smrt sejeta hitrost in alkohol, v zadnjem času pa se jima vedno bolj pridružuje tudi mobilni telefon, so opozorili na omizju.

"V prvem tednu akcije napovedujemo, da bomo poostreno nadzirali hitrost na cestah, višek naših aktivnosti pa bo v sredo, ko bomo izvedli maraton nadzora hitrosti, vozniki lahko na ta dan policijo pričakujejo na več kot 600 lokacijah," je napovedal Vehovec. Lokacije bodo po njegovih besedah tako kot že zadnjih nekaj let objavljene na spletu, tako da jih bodo vozniki lahko preverili in se prepričali, da smo izbrali najbolj kritične oz. tiste, ki jih ljudje sami predlagajo. "Izkušnje zadnjih let kažejo, da ljudje po takšnih akcijah še nekaj časa vozijo bolj počasi, kar ima pozitivne vplive na prometno varnost," je sklenil.

Ljudje imajo milijon izgovorov
"Kazen se že plača, a marsikaj se lahko pozna za vse življenje, če te rešilec odpelje, lahko ostaneš tudi invalid, ali pa družina ostane brez tebe," je dejal ambasador projekta Franci Kek. "Sankcije v obliki kazni so pljunek v morje proti tistemu, kar lahko storiš nekomu – vozimo pametno! Alkohol, telefon in avto ne pašejo skupaj," je dodal Rado Mulej.

"Kar se hitrosti tiče, lahko rečem, da sem, ko sem naredil izpit, zelo rad zelo hitro vozil, a hvala bogu nisem imel nobene nesreče. Sčasoma z izkušnjami pa sem spoznal, da je hitrost napačen adrenalin, moj nasvet ljudem bi bil, naj adrenalin raje iščejo kje drugje," pa je izpostavil ambasador Jože Robežnik in dodal, da ima človek vedno milijon izgovorov za vse, kar narobe počne, pa naj bo to hitrost, telefon ali pa alkohol.

Hitrost je glavni dejavnik nesreč
V okviru nacionalne akcije Hitrost, ki jo vodi in koordinira Javna agencija RS za varnost prometa, vsako leto ozaveščajo in informirajo ljudi, da lahko za lastno varnost in varnost drugih udeležencev v prometu največ storijo z lastnim odgovornim ravnanjem.

Hitrost kot dejavnik tveganja ostaja eden izmed glavnih vzrokov prometnih nesreč in pomembno prispeva k teži posledic prometnih nesreč, številu hudo in smrtno poškodovanih. Prioritetna naloga agencije je, da stremi k zmanjšanju povprečnih hitrosti, kar bo posledično pomenilo manj mrtvih, hudo in lahko telesno poškodovanih v prometnih nesrečah, ki se zgodijo zaradi hitrosti.

Hitrost je namreč glavni dejavnik tveganja za voznike in potnike, posebej pa je ključna tudi pri varnosti ranljivejših udeležencev v prometu, pešcih, kolesarjih in motoristih.

S tem namenom v treh obdobjih v letu (april, junij, avgust) še posebej intenzivno potekajo preventivne aktivnosti, s katerimi želijo opozoriti voznike na dosledno spoštovanje omejitev hitrosti in ustrezno prilagoditev vožnje razmeram na cesti.

Zmanjšanje smrtnih žrtev v Sloveniji
Evropska komisija je pretekli teden objavila predhodne statistične podatke o varnosti v cestnem prometu za lansko leto. Ob tem je posebej omenila tudi Slovenijo, ki je lani v primerjavi z letom 2016 zaznala 20-odstotno zmanjšanje števila smrtnih žrtev. Lani so namreč v prometnih nesrečah pri nas umrli 104 ljudje, predlani 130.