Oba sta morala zavračati očitke o tem, da so pri kandidaturah njunih držav v ozadju pobude od drugod. Ribjakov je že v uvodnem nagovoru poudaril, da je njegova država napovedala kandidaturo že leta 2007, Slovenija pa je "vskočila" šele leta 2021, pri čemer je pred tem napovedala, da bo kandidirala šele za obdobje 2042–2043. Zatrjeval je, da se Belorusiji godi krivica, in namigoval na to, da je odločitev Slovenije za kandidaturo prišla od drugod.

Malovrh je zavrnil očitke kot nesmiselne in žaljive, zatrdil je, da je bila odločitev Slovenije za kandidaturo v okviru skupine Vzhodna Evropa suverena, nato pa v uvodnem nagovoru predstavil Slovenijo, njene prioritete, zgodovino in dejavnosti na mednarodnem področju.

Soočenje, ki je potekalo ob neposrednem prenosu s sedeža ZN-a, je organizirala Svetovna federacija združenj ZN-a (Wfuna), ki si prizadeva za izboljšanje ugleda ZN-a, in sicer z večjo preglednostjo in udeležbo civilne družbe. Veleposlanika sta tako odgovarjala na medsebojne očitke, sprejemala vprašanja drugih veleposlanikov ter predstavnikov civilne družbe.

Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je med drugim dejal, da Malovrh ni bil prepričljiv glede razlage odločitve za kandidaturo, ki jo Moskva vidi kot poskus "ugrabitve" sedeža Belorusiji, ki prej ni imela konkurence, kar se mu ne zdi pravično. Nebenzija je izrazil dvom o neodvisnosti zunanje politike Slovenije in menil, da bo v Varnostnem svetu ZN-a zastopala stališča EU-ja, kar po njegovem ne prinaša nobene dodane vrednosti.

Malovrh je poudaril, da Slovenija ne bo vodila negativne kampanje in blatila, je pa vseeno odgovoril na očitke glede kandidature: "Mi nismo ugrabili ničesar. Članice ZN-a same izbirajo, kdo jih bo najbolje zastopal v Varnostnem svetu. Tu sem v imenu vlade Slovenije, ne pa Bruslja. Prinašamo svoje izkušnje iz Vzhodne Evrope, povezane tudi z nekdanjo Jugoslavijo in gibanjem neuvrščenih, izkušnje z vojno in iskanjem poti do miru, razumemo tako Zahod kot Jug sveta in smo lahko most. Smo majhni, ampak nismo nepomembna država in lahko pošteno posredujemo," je dejal.

"Veleposlanik Nebenzija, še enkrat ponavljam, da tu predstavljamo Ljubljano, in ne Bruslja. Upam, da je kolega Ribjakov tu prav tako v imenu Minska, ne pa za koga drugega," je dodal slovenski veleposlanik.

Ribjakov je nato v nadaljevanju zatrdil, da ga konkurenca ne moti, dokler je poštena, pregledna in upravičena. Ob tem pa je menil, da je slovenski izziv Belorusiji krivičen – med drugim zato, ker je Slovenija že bila v Varnostnem svetu, Belorusija pa ne.

Največ vprašanj na soočenju je sicer zadevalo podnebne spremembe, človekove pravice in pravice žensk, izstopalo pa je tudi vprašanje vojne v Ukrajini. Ribjakov je priznal, da je njegova država res pristranska pri tem vprašanju, nato pa v isti sapi tega obtožil Slovenijo. Med drugim ji je očital, da Ukrajini pošilja orožje, in dodal, da Belorusija veliko bolje od Slovenije ve, kaj se dogaja v Ukrajini. Malovrh mu je pritrdil z besedami, da o tem ni dvoma, saj Belorusija sodeluje v agresiji na Ukrajino, in dodal, da Slovenija pošilja tudi humanitarno pomoč in skrbi za begunce.