Lani se je končala velika menjava v sestavi ustavnega sodišča, z njo je sovpadla tudi velika menjava v strokovni službi oz. pri svetovalcih, je spomnila predsednica ustavnega sodišča. Zato so poskrbeli za nekaj nadomestnih zaposlitev in še nekaj dodatnih, ki so jih v času varčevalnih ukrepov odlašali.

Uvajanje nove ekipe je zahtevalo kar nekaj časa in deloma je tudi to vzrok za upočasnitev njihovega dela, pojasnjuje predsednica. Obenem pa se ustavno sodišče spoprijema s trendom povečevanja števila novih zadev - lani so jih prejeli 1.300. Še več pa jih je bilo v prvih mesecih letošnjega leta, saj so se povečale kar za 44 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani.

Vse več zadev od 2015
Generalni sekretar ustavnega sodišča Sebastian Nerad je naštel, da je ustavno sodišče v reševanje prejelo 1.334 novih zadev, vse več zadev je začelo prihajati od leta 2015, predvsem zaradi ustavnih pritožb, medtem ko se število pobud in zahtev za oceno ustavnosti zmanjšuje. Vse več je zahtev privilegiranih predlagateljev, zlasti rednih sodišč, je povedal.

Lani je bilo izpodbijanih 86 različnih zakonov, med njimi največkrat zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, kar 18-krat, zakon o rudarstvu pa denimo devetkrat.

Število rešenih zadev se zmanjšuje
Število rešenih zadev se z leti zmanjšuje. Še v letu 2016 je ustavno sodišče rešilo 1.094 zadev, lani pa 945. Povprečno trajanje reševanja zadev se je medtem nekoliko podaljšalo, in sicer za dober mesec, na 336 dni. Na zadnji dan lanskega leta pa so imeli 1.609 nerešenih zadev, kar je 390 več kot leto prej. Med temi je bilo 589 prednostnih in 164 absolutno prednostnih. Kot je poudaril Nerad, pa dejstvo, da je zadeva nerešena, še ne pomeni, da je ustavno sodišče ne obravnava.

Zapirajo dostop do vrhovnega sodišča
Razlog za takšen trend Sovdatova vidi tudi v t. i. institutu dopuščene revizije. Ko zakonodajalec že nekaj let vse bolj zapira dostop do vrhovnega sodišča, se ne vpraša, ali ima to lahko dejanske negativne posledice na učinkovitost ustavnega sodišča, je opomnila.

Sicer pa je poudarila, da ni napredka pri spoštovanju odločb ustavnega sodišča. Zakonodajalec se tako ni odzval na odločbo glede financiranja zasebnih osnovnih šol, prav tako ne na odločbi glede zakona o parlamentarni preiskavi in zakona o poslancih.

Lani je ustavno sodišče v primerjavi z letom prej nekoliko povečalo porabo, in sicer s 3,91 milijona evrov na 4,43 milijona evrov. Tri četrtine teh sredstev predstavljajo plače, preostalo pa materialni stroški in investicije.