23. decembra 1991 je takratna slovenska skupščina sprejela in razglasila novo slovensko ustavo, s katero se je Slovenija od nekdanje skupne nedemokratične države odcepila tudi v pravnem smislu. Letos od tega dogodka mineva 25 let, ta dan pa velja kot dan ustavnosti. Slavnostni govornik je bil Marko Bošnjak, slovenski sodnik pri Evropskem sodišču za človekove pravice; ustavna sodnika Ernest Petrič in Jadranka Sovdat pa sta ob robu komentirala postopek izbire kandidatov za nove člane.

Bošnjak: Ponosni smo lahko na ustavo
Slovenska ustava se po Bošnjakovih besedah kaže kot trden in prepričljiv temelj demokratične pravne države, zavezane človekovim pravicam, drugim temeljnim pravnim in občečloveškim vrednotam. Le težko bi opazili, da je "morala nastati dokaj hitro in vzporedno z drugim velikim projektom, to je vzpostavitvijo samostojne države, saj ne vsebuje pomembnejših praznin, notranjih neskladij, nesmiselnih rešitev ali podobnih hib, značilnih za pravne akte, sprejete v naglici".

Poudaril je dobro delo ustavnega sodišča kot varuha ustave v zadnjih 25 letih. "Dovolim si reči, da je imelo ustavno sodišče v sicer dokaj kratki ustavni zgodovini dovolj poguma, da je brez oklevanja razveljavilo posamezne odločitve ali predpise ali pa vsaj ugotovilo njihovo neustavnost, čeprav je bilo to v očitnem nasprotju s pričakovanji vlade, državnozborske večine ali večinske javnosti," je dejal.

Kot je dejal, se ne spominja, da "bi kateri izmed kvalificiranih opazovalcev za katero koli izmed ustavnosodnih odločitev argumentirano ugotavljal, da je bila sprejeta zato, da bi bila všečna nosilcem drugih vej oblasti ali javnemu mnenju". "Ta okoliščina sama po sebi je izjemen dosežek," je poudaril.
Naši in vaši
Opozoril je, da je bilo ustavno sodišče večkrat in je še deležno kritik o domnevni politični motiviranosti nekaterih odločitev, prav tako predlogov, da je treba zato ustrezno vplivati na njegovo sestavo, "da bo ta bolj 'naša' in manj 'njihova'". Tem pritiskom je mogoče "kljubovati s sistemskimi rešitvami, ki se nanašajo na način izbire ustavnih sodnikov, ustreznim materialnim in siceršnjim statusom v času izvrševanja mandata in s primernimi oblikami varstva po njegovem prenehanju", je dejal in dodal, da je na tem področju še veliko prostora.

Seveda pa po besedah Bošnjaka varstvo pred pritiski ne sme biti pretveza za sodišče, da se zapre pred zunanjim svetom in z njim komunicira le prek svojih odločitev. "Vsak nosilec moči mora znati slišati odzive na lastna ravnanja. Če je dovolj moder, bo znal med njimi razbrati tiste, ki pomenijo upravičeno kritiko," je dejal. Sam tudi ne deli mnenja, da sodnih odločitev ni dopustno komentirati, kaj šele kritizirati. Je pa treba biti pazljiv, ko to počno predstavniki drugih vej oblasti, je opozoril.
V teku je postopek izbire kandidatov za štiri prosta mesta ustavnih sodnikov. Dva obstoječa sta ob robu slavnostne seje podala svoj pogled nanj.
Sovdatova: Visoka etika je ideal
Predsednica ustavnega sodišča Jadranka Sovdat je izpostavila visoko etičnost in pokončnost kot ključni lastnosti. "Lahko mi kdo očita, da je to, da rečem, da mora biti oseba visoko etična, ideal. To je zagotovo ideal, vendar je hkrati ideal, h kateremu moramo vsi težiti," je dejala. Zato imata v tem trenutku predsednik republike, ki predlaga kandidate, in DZ, ki jih imenuje, odgovorno nalogo, je dodala.
Skrbeti, da bodo ustavni sodniki nazorsko uravnoteženi, je po besedah Sovdatove "v celoti sprejemljivo in dobrodošlo", saj ustava dopušča prostor za različne poglede, "a to ne more biti edino merilo". "Lahko je eno izmed meril ob vseh drugih zraven," je dejala.
Petrič: Misliti s svojo glavo
Zamenjava štirih ustavnih sodnikov spomladi po besedah Ernesta Petriča, ki je sicer sam še aktiven ustavni sodnik, ne bo usodna, bo pa pomembna. "Zato na vse tiste, ki bodo o tem odločali, kot nekoliko starejši človek z nekaj izkušnjami v življenju apeliram, naj izberejo tiste, za katere mislijo, da so dobri in da bodo mislili s svojo glavo. Naj ne iščejo takih, za katere bodo mislili, da bodo njim ustrezali ali ugajali. Za ustavo je potrebno, da so ustavni sodniki samostojno misleči ljudje," je pozval.

Po njegovem mnenju je ustavno sodišče institucija, ki je na neki način proti zakonodajni in izvršilni veji oblasti. "Ustavni sodniki so neke vrste zadnji nadzor, institucija, ki bo nazadnje prižgala rdečo luč tudi večini ali splošnemu javnemu mnenju ter bo rekla, z vidika ustave to ni sprejemljivo. Zato je napačno pričakovati, da bo ustavno sodišče institucija, ki bo ugajala," je dejal. Dodal je, da bo družba najbolj razočarana, če bomo imeli ustavne sodnike, ki ne bodo mislili z znanjem in s svojo glavo.