Zato so vložili zahtevo za oceno ustavnosti zakona, zahtevajo pa tudi njegovo začasno zadržanje.

Zakon, ki ga je državni zbor po vetu državnega sveta znova sprejel 20. septembra, pogrebno dejavnost z izjemo 24-urne dežurne službe prepušča trgu, pokopališka dejavnost in omenjena dežurna služba pa je še vedno v pristojnosti občin.

Nasprotovali so ves čas
Kot so danes sporočili iz združenja občin, so ves čas priprave in sprejemanja zakona nasprotovali opredelitvi pogrebne dejavnosti kot tržne dejavnosti, saj so po zakonu o lokalni samoupravi urejanje, upravljanje in skrb za lokalne javne službe ter organiziranje opravljanja pokopališke in pogrebne službe izvirne naloge občine.

Ta določba je po navedbah združenja konkretizacija 140. člena Ustave RS, ki opredeljuje avtonomijo občin: v pristojnost občine spadajo lokalne zadeve, ki jih občina lahko ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce občine.

"Da sta narava pogrebne in pokopališke dejavnosti pogojeni predvsem s tradicijo in krajevnimi običaji, se je zakonodajalec zavedal že ob sprejemanju zakona o lokalni samoupravi in določanju izvirnih pristojnosti lokalnih skupnosti, zato smo mnenja, da mora biti lokalna skupnost tista, ki bo opredelila režim izvajanja pogrebne in pokopališke dejavnosti na svojem območju," so zapisali.

Opozorili so na prejšnje odločitve ustavnega sodišča
Pri tem so opozorili na prejšnje odločitve ustavnega sodišča, ki je pogrebno in pokopališko dejavnost opredelilo kot tisti dejavnosti, ki jih iz pietetnih, zdravstvenih in sanitarno-higienskih razlogov ni mogoče zagotavljati na prostem trgu.

Poleg tega, so dodali v združenju, je ustavno sodišče zapisalo, da je odnos do mrtvih eno temeljnih civilizacijskih vprašanj, zato pri normativnem urejanju obstaja močan javnopravni interes, ki od države zahteva varovanje določene civilizacijske ravni glede ravnanja z mrtvimi.

"Narava teh dejavnosti torej terja, da je pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb, to pa utemeljuje podreditev pogrebne in pokopališke dejavnosti takšnemu režimu, ki bo zasledoval javni interes. Novi zakon javnega interesa ne zasleduje, zasleduje pa interes zasebnih podjetjih po zaslužku," menijo.

Združenje je predlagalo tudi zadržanje izvajanja zakona, ker meni, da "zakonodajalec ni v zadostni meri uredil prehodnega obdobja, v katerem lahko pride do resnih konfliktnih situacij". Poleg tega bi po njihovem mnenju takojšnja vzpostavitev nove ureditve vodila v razkroj obstoječe ureditve občinskih gospodarskih javnih služb, katerih ponovna vzpostavitev bi ob ugotovljeni neustavnosti zakona lahko imela težke finančne, organizacijske in pravne posledice.

Ustavno presojo zakona je septembra sicer napovedal tudi ljubljanski župan Zoran Janković.

V veljavi od 15. oktobra
Novi zakon, ki je nadomestil zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč, je začel veljati 15. oktobra. Občinski predpisi, sprejeti po starem zakonu, se uporabljajo še do sprejetja novih, ki pa morajo biti izdani najpozneje v enem letu od uveljavitve novega zakona.

Vlada mora uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev javne službe sprejeti v šestih mesecih od uveljavitve zakona, v tem času morajo biti določeni tudi standardi in normativi za posebna vozila za prevoz pokojnikov, za minimalne tehnične pogoje prostorov in ustrezno zaščito zaposlenih pri ravnanju s pokojniki ter za osnovni pogreb.

Izvajalci pogrebne dejavnosti morajo svojo dejavnost z določbami uskladiti v enem letu od uveljavitve zakona. V tem času morajo tudi občine zagotoviti izvajanje 24-urne dežurne službe in pokopališko dejavnost skladno z novim zakonom, poleg tega je treba uskladiti koncesijske pogodbe za izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti, sklenjene pred uveljavitvijo tega zakona.