Iz sporočila za javnost je razvidno, da gre za 350.a člen zakona o bančništvu in 265. člen zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank. Prvi določa varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih, drugi pa je spremenil postopke sodnega varstva zoper odločbe Banke Slovenije in oškodovance napotuje na neustaven zakon o bančništvu. Odločitev je soglasno sprejelo vseh pet ustavnih sodnikov, ki so o zadevi odločali.

Na ustavnem sodišču so ob tem zapisali, da se v argumente o domnevni nezakonitosti oz. protiustavnosti konkretnih odločb Banke Slovenije iz decembra 2013 in decembra 2014, s katerimi so prenehale kvalificirane obveznosti nekaterih slovenskih bank, glede na svoje pristojnosti niso spuščali.

"V odločbi se je ustavno sodišče ukvarjalo samo z oceno ustavnosti zakona, kar pa samo po sebi ne pove ničesar o tem, ali so bile s konkretnimi odločbami Banke Slovenije kršene človekove pravice upravičencem iz kvalificiranih obveznosti bank. To je lahko le predmet konkretnih postopkov," so zapisali ter s tem v bistvu breme dokazovanja, da so bili oškodovani, prevalili na "podrejence". Odločba o neustavnosti omenjenih členov namreč pomeni, da je ustavno sodišče ugotovilo le, da "podrejenci" niso imeli možnosti učinkovitega pravnega varstva zoper odločbe Banke Slovenije, sam izbris pa je bil zakonit.

Pol leta imajo časa za popravke
Ob tem so zapisali tudi, da zakon o bančništvu ni bil v neskladju z načelom zaupanja v pravo. "Po svoji ekonomski logiki je pomenil odločitev, da določena kategorija upnikov banke ne bo deležna reševanja z javnimi sredstvi. Za presojo ustavnega sodišča je bilo odločilno dejstvo, da je izpodbijana ureditev vsebovala načelo 'noben upnik na slabšem', ki pomeni, da posamezni upnik zaradi prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti banke ni smel utrpeti večjih izgub, kot bi jih utrpel, če prenehanja ali konverzije ne bi bilo," so zapisali v obrazložitvi svoje odločitve.

Dodali so, da zakon tudi ni posegal v pravico do zasebne lastnine, saj da je moral biti izveden tako, da "so upniki iz kvalificiranih obveznosti kljub uporabi izrednega ukrepa prejeli vsaj toliko, kot bi prejeli v stečaju".

DZ mora ugotovljene ustavne neskladnosti zdaj odpraviti v šestih mesecih od objave v uradnem listu, je odločilo sodišče.

Delno razočaranje in zadovoljstvo s sodbo
"Zame osebno je ta odločitev dovolj; kot sem povedal že na oddaji Tarča 19. februarja lani, ki je še vedno dostopna v spletnem videoarhivu nacionalke, sem osebno pričakoval, da mi bo ustavno sodišče vrnilo pravico zahtevati neodvisno in objektivno preverbo, ali so bili pravni in ekonomski pogoji za izbris mojih terjatev do bank res izpolnjeni. Danes smo to pravico dobili in ocenjujem, da bomo z njo dokaj zlahka dokazali oškodovanje; naša samooklicana domača trojka na čelu z Banko Slovenije je dobro vedela, zakaj nam je to pravico odvzela in potem skoraj tri leta vztrajala, da mora tako ostati," se je za MMC odzval Tadej Kotnik, eden izmed tistih razlaščencev, ki so zahtevali ustavno presojo zakona o bančništvu..

Odvetnica razlaščenih imetnikov podrejenih obveznic Tamar Kek je za Radio Slovenija povedala, da so razočarani, ker je sodišče njihovim pobudam ugodilo le v delu, ki se nanaša na učinkovitost pravnega varstva. Jasna Iskra iz pravne službe Banke Slovenije pa je zadovoljna, da je sodišče ugotovilo, da je bil izbris skladen z ustavo, zakonodajalcu pa je po mnenju Banke Slovenije dalo dodatna navodila, kako zagotoviti pravno varstvo.

Tudi odvetnik razlaščencev Miha Kunič je odločitev pričakoval, razlaščencem pa bo po njegovih besedah omogočila, da bodo lahko vložili tožbe proti Banki Slovenije oz. bankam izdajateljicam. Pričakuje, da bodo imetniki podrejenih obveznic v celoti poplačani, obstaja pa dobra možnost, da bo to obveljalo tudi za delničarje bank, je ocenil.

Vraničarjeva napovedala popravke zakona
S sodbo so prav tako zadovoljni na finančnem ministrstvu. Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je zadovoljna, da je bil izbris spoznan kot ustaven, potrjeno pa je bilo tudi stališče vlade o sporočilu Evropske komisije glede državnih pomoči, in sicer, da je to za države zavezujoče, je povedala.

Glede ugotovljenega neskladja zakona z ustavo v delu, ki se tiče učinkovitosti sodnega varstva, pa je obljubila, da bo vlada sledila napotkom ustavnega sodišča in pripravila ustrezne predloge zakonskih sprememb.

Iz istih razlogov je bil z odločitvijo zadovoljen tudi Karl Erjavec, v SD-ju pa pričakujejo, da bo DZ pripravil zakonske spremembe in da je prišlo do pomembnega koraka naprej pri razčiščevanju odprtih vprašanj pri sanacij bank.

Iz Evropske komisije pa so sporočili, da je tako kot Sodišče EU-ja, zdaj še slovensko ustavno sodišče pritrdilo dosedanji praksi komisije pri reševanju bank, oz. da je "upravičeno vzpostavila načela delitve bremen kot ključen pogoj za dodelitev državne pomoči, da ne bi prišlo do tveganja izkrivljanja konkurence".