Povprečno se v Sloveniji letno pojavijo trije udari strele na kvadratni kilometer oz. okoli 60.000 udarov strele med oblakom in zemljo, ki imajo za nas tudi največ posledic (tu so še udari strel znotraj oblakov in med oblaki, a so njihovi učinki za nas zanemarljivi), kažejo podatki Elektro inštituta Milana Vidmarja (EIMV).

Zaradi pogostosti udarov strel tudi zakonodaja nalaga ustrezno strelovodno zaščito, ki jo morajo obvezno imeti vsi več kot dvostanovanjski objekti. Po besedah predsednika upravnega odbora Matične sekcije elektroinženirjev Vinka Volčanjka pri novogradnjah na tem področju ni pretiranih zapletov in so stvari jasne ter razumljive. "Pri izdelavi projektne dokumentacije se upoštevajo veljavni predpisi, pri izvedbi se izvaja po projektu in veljavnih predpisih, po izvedbi pooblaščeni preglednik opravi pregled in meritve . Če vse udeležene stranke delajo v skladu s stroko in potrebnim znanjem, težav ne bi smelo biti," je pojasnil. Do tu je torej načeloma vse lepo in prav.

Težave nastanejo pri starejših objektih
Vendar obstaja še druga plat, to pa so dela na objektih v okviru sanacij in posegov na strehi, ki je po mnenju Volčanjka velikokrat močno problematično. "Veljavna zakonodaja o graditvi objektov ne določa ustrezno obvezne udeležbe pristojne stroke ne pri vlagatelju in načrtovalcu ne pri izvajalcu. Primer so energetske sanacije stavbnega ovoja, pri čemer se vlagatelj v fazi razpisa projektne dokumentacije mnogokrat ne zaveda, da vsak poseg na fasadi in strehi pomeni tudi poseg v obstoječo strelovodno zaščito. In kaj je posledica? Posel prevzame arhitekturni biro, strelovodne zaščite ne obdela in objekt lahko ostane brez ustrezne zaščite. Kdo je odgovoren? Po mojem mnenju najbolj neustrezna zakonodaja, če seveda izločimo človeški dejavnik neodgovornosti," je bil kritičen Volčanjk.

Pri tem je navedel še primer sončnih elektrarn, ki so jih v času izdatnega subvencioniranja postavljali na strehe. "Izvajalec je prišel, demontiral obstoječo strelovodno zaščito, vgradil svojo opremo in nato 'pozabil' izvesti strelovodno zaščito," pove Volčanjk. To je s seboj prineslo dve vrsti težav, je pojasnil. Objekt s sončno elektrarno namreč terja drugačno zasnovo varovanja, druga težava pa je, ali je strelovodna zaščita po vgradnji fotovoltaičnih panelov sploh izvedena. "Seveda je tu še vprašanje pogosto neizvedenega obveznega pregleda in meritev, saj vsak poseg pomeni obvezen nadzor," je dodal.

Ker gre za posege, ki ne potrebujejo gradbenega dovoljenja in posledično strokovnega nadzora, je pri tem po Volčanjkovem mnenju težava predvsem v pomanjkljivi gradbeni zakonodaji in verjetno tudi odsotnosti jasnih navodil vlade javnim ustanovam, kako ravnati ob posegih v javne objekte.

Vprašljivo znanje preglednikov?
Dodatno je izpostavil še obvezno redno in izredno preverjanje vgrajenih sistemov strelovodne in prenapetostne zaščite objektov, ki ga izvajajo za to pooblaščeni pregledniki. Za te sicer velja, da ni zahteve, da so pooblaščeni inženirji, kar po njegovem mnenju odpira vprašanje ustreznega znanja preglednikov.

"Je pa stanje na tem področju tudi izjemno alarmantno: na večjem delu objektov se ne izvajajo redni pregledi električnih instalacij. Kot projektant lahko omenim, da vsaj 80 odstotkov objektov, s katerimi sem imel stike za potrebe sanacij, ni imelo zagotovljenih pregledov ali pa so pregledi slabo in nevestno opravljeni, se pravi, da ni nadzora nad delom preglednikov. Statističnih podatkov o dejanskem stanju pa nimamo in verjetno jih nihče nima," je sklenil.

Govelj: Stanje je veliko boljše kot leta 2009
Janez Govelj iz podjetja Metrel, ki izvaja izobraževanja za preglednike, pa je za MMC pojasnil, da mora lastnik oz. upravitelj objekta, kjer je strelovodna zaščita nameščena, sam poklicati preglednika in zahtevati pregled. A se tudi po njegovih besedah zna velikokrat zgoditi, da se za pregled odloči šele takrat, ko udari strela, pri čemer se sam ne strinja z oceno, da je objektov, ki niso redno pregledani, 80 odstotkov. Stanje se je od leta 2009, ko so bila določena natančnejša pravila glede pregledov strelovodne zaščite, sicer precej izboljšalo, je dejal.

Pri zahtevnih objektih, kot so transformatorske postaje in druga kritična infrastruktura, se ti pregledi tako ali tako izvajajo vsaki dve leti, sam pa še opaža določene pomanjkljivosti, na primer na železniški infrastrukturi. Tam so namreč v zadnjem času postavili GSM-postaje, vendar jih še niso povsod ustrezno zaščitili, je navedel primer. Lani je pristojni inšpektorat začel tudi akcijo, s katero želijo doseči upravnike večstanovanjskih stavb, da začnejo dosledneje upoštevati predpise pri pregledovanju strelovodne zaščite. Ker je nekaj upravnikov zaradi malomarnega ravnanja na tem področju že na sodišču, se stanje počasi izboljšuje, je pojasnil.

V zvezi s pregledniki je dodal, da imajo vsi elektrotehniško ozadje, a se razlikujejo glede na objekte, ki jih pregledujejo. Če gre za enostavne objekte, jih pregledujejo tisti z osnovno elektrotehniško izobrazbo, medtem ko zahtevne objekte pregledujejo tisti z ustrezno višjo izobrazbo oz. so pooblaščeni inženirji.

Ključna je dobra ozemljitev
Področje zaščite objektov pri nas ureja pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele, je pojasnil vodja EIMV-jevega oddelka za vplive elektroenergetskih naprav na okolje Primož Hrobat. Pri postavljanju strelovoda se najprej upošteva ocena tveganja, ki določa njegovo celotno zasnovo, hkrati pa se upoštevajo parametri, kot so število ljudi v stavbi, pogostost udara strele na tistem območju, pomembnost objekta ipd.
Pomemben je tudi odvodni sistem, ki mora biti na vsakih 15 metrov speljan v ozemljitveni sistem, ta pa je običajno neko krožno ozemljilo s štirimi kraki, ki nato enakomerno porazdeli napetost v tleh. Zelo pomembno je tudi to, kako je narejena električna inštalacija in da so vsi izpostavljeni deli, kot je dimnik, ustrezno zaščiteni. Če so vsi ti elementi ustrezno narejeni, je velika verjetnost, da pri udaru strele ne boste imeli škode, razen ob izredno močnih strelah, ko te lahko dosežejo jakost toka tudi več sto kiloamperov, je poudaril.

Kritične točke tovrstne zaščite so povsod, kjer se prepletajo inštalacije, na primer električna in telekomunikacijska in največkrat pride do posledic zaradi t. i. posrednega udara, ko se povečana električna napetost prenese v telekomunikacijski kabel in nam "skuri" televizijo, računalnik ali telefon. Včasih se povečana napetost zaradi strele lahko prenese tudi v električno inštalacijo, kar nam uniči gospodinjske aparate. "Vendar je tega zadnje čase manj, ker je inštalacija kar dobro urejena, pa tudi zato, ker se množično vgrajujejo odvodniki, zato ta električni val ne pride do notranjosti hiše," je dodal.

Hkrati je opozoril, da nas strelovodni sistem nikakor ne varuje, če smo zunaj objekta. Pri udaru strele v tla namreč nastane t. i. napetost koraka, ko v tleh po udaru na nekaj metrih še vedno ostane več 100 kilovoltov napetosti in nas lahko strese.

Tovrstna zaščita se načeloma obrestuje, če upoštevamo njeno ceno. Po Hrobatovem mnenju bi vas strelovodna zaščita za enostanovanjsko hišo olajšala za okoli tisoč evrov, seveda pa je vse odvisno od številnih dejavnikov, zlasti od tega, ali se zaščita naredi na novogradnji ali na starejšem objektu. Pri takem je treba običajno razbijati asfalt okoli hiše, da se lahko ozemljilo položi v tla. Dobro je upoštevati nasvet, da se vgradita vsaj dva odvoda, najbolj idealni pa so štirje. Ključen element pri vsem tem je torej dober ozemljitveni sistem, je sklenil.