Slovenska vojska (SV) je po njegovih besedah sedanjo krizo z epidemijo novega koronavirusa za zdaj dobro prestala. Med več kot 6300 vojaki so se doslej z novim koronavirusom okužili štirje, vsi na misijah. "Skrbimo, da slovenski vojaki z ukrepi, ki smo jih izvedli, ostajajo zdravi. To nam je uspelo," je poudaril.

Kontingentom na mednarodnih misijah so rotacije v začetku aprila podaljšali še za tri mesece. Medtem je v Sloveniji po besedah Glavaša zaradi epidemije preventivno stalno v službi le tretjina pripadnikov in pripadnic, vsak teden pa izvedejo rotacijo.

Slovenska vojska je po zadnji oceni za leto 2019 na delovanje v miru dobro pripravljena. Med dejavniki višje ocene zahtevane pripravljenosti kot v prejšnjih letih je Glavaš poudaril posodobitev infrastrukture na streliščih in vadiščih.

Na drugi strani pa ocena pripravljenosti za delovanje v vojnih razmerah ostaja negativna, kar ga sicer ne skrbi preveč, saj je to tudi posledica zapletene metodologije. Vendar po drugi strani tudi ni povsem neposredno odgovoril na vprašanje, ali je Slovenska vojska v tem trenutku zmožna ubraniti državo pred potencialnim zunanjim napadom.

Ko je govor o pripravljenosti vojske na vojno, kot je opozoril, se je treba vprašati, na kakšno vojno, ali gre za vidnega ali nevidnega nasprotnika, ali gre morda za kibernetsko vojno. Ob razjasnitvi teh vprašanj na ravni ministrstva in politike nasploh bo mogoče po njegovih besedah tudi jasneje opredeliti kadrovske in gmotne potrebe vojske.

Kot je razložil, je sicer med ključnimi dejavniki za negativno oceno pomanjkanje kadrov, saj ima od predvidenih 8000 pripravnikov stalne sestave in 2000 pripravnikov pogodbene rezerve v svojih vrstah trenutno 6330 pripadnikov stalne sestave in 657 pogodbenih rezervistov.

Ali so morda kadrovski cilji previsoki? "Cilji morajo biti realni in nekoliko višji," je poudaril. Njihova naloga pa je, da se trudijo te cilje doseči. "Potruditi se moramo, da v vsakem primeru dobimo v vojsko ne 100, ampak 1000 vojakov. "Danes," je dejal.

Težave glede statusa vojakov

Največji problem v kadrovski sliki SV sicer vidi v statusu vojakov po 45. letu, ko se za večino v skladu z zakonom konča službovanje v SV, začnejo pa težave z njihovo socialno varnostjo.

Zato razmišlja, da bi s spremembo zakona o službi v SV določenim kadrom, denimo specialistom in mehanikom, pa tistim z znanjem optoelektronike, omogočili delo do 55. leta, kot je to recimo mogoče tudi v policiji. Več kot 100 zaposlenim so delo po 45. letu tudi že omogočili, a na delovnih mestih vojaških uslužbencev, kar pa ni ravno optimalno, je razložil.

Obstaja tudi vrsta drugih možnosti, kot sta zaposlitev v pomožni policiji ali v zaporskem sistemu. Slovenska vojska premore tudi veliko odličnih voznikov, prav tako so razmišljali, da bi lahko ustanovili notranjo službo za varovanje objektov.

Naklonjen je tudi izvzetju vojske iz enotnega plačnega sistema, saj je položaj vojaka specifičen. Med drugim mora znati ravnati z orožjem in opremo, že ob nastopu in skozi kariero mora opraviti številna dodatna usposabljanja in se nasploh žrtvovati za vojsko. Ne nazadnje so vojaki edini v sistemu, ki podpišejo prisego, da bodo vestno opravljali dolžnosti pri obrambi domovine in za to, če bo treba, dali tudi življenje, je spomnil.

Komentiral je tudi vprašanje, ali bi morda v sistem SV vključil tudi pripadnike varde, ki si želijo varovati slovenske meje. Kot je dejal, niti ne vemo, kdo so, saj so zamaskirani. Če pa bi se želeli priključiti SV, Glavaš ne vidi težav, dokler za to izpolnjujejo pogoje, vključno z nekaznovanostjo. "Maske naj padejo," jih je pozval.

Ob tem pa je podprl aktivacijo dodatnih pooblastil vojski za varovanje južne meje, saj 37.a člen Zakona o obrambi nikakor ne daje pristojnosti vojski "paradiranja po Ljubljani" ali v notranjosti države, pač pa možnost pridržanja, usmerjanja ter zagotavljanje javnega reda in miru izključno na meji.

Vojska po Glavaševih zagotovilih tudi popolnoma obvlada postopke, ki so predvideni v 37.a členu. Vojska bi pokrivala določena območja, pregledovala teren in v primeru nezakonitega prehoda meje zadržala prebežnike in nato poklicala policijo, ki bi izpeljala svoje postopke. Nima pa vojska pooblastil, da bi jih legitimirala, je pojasnil.

Zavrnil je tudi pomisleke, da bi morda vojaki zaradi nezadostne usposobljenosti glede izvajanja teh pooblastil lahko ogrožali civiliste. Tudi zdaj vojaki varujejo določena območja v državi, na primer strelišče na Počku, pa se tam zaradi tega nobenemu domačinu, civilistu ne zgodi nič, je povedal.

Problematično financiranje opreme

Za učinkovito delovanje pa SV seveda potrebuje tudi ustrezno opremo. A tu je največja težava v financiranju, je opozorilGlavaš. Vojska danes deluje na dveletnih finančnih načrtih, kar pa za vzdržnost nabav opreme ni optimalno, je opozoril. Gre za projekte, ki trajajo več časa, tudi do šest let, za kar bilo treba zagotoviti vzdržno financiranje.

Tik pred realizacijo je sicer nabava lahkih oklepnih vozil Oshkosh, ki bodo nadomestila izrabljene hummerje. Prve naj bi SV dobila konec leta. Tudi Glavaš pa je med potrebnimi naložbami navedel nakup osemkolesnikov za oblikovanje srednje bataljonske bojne skupine.

Naklonjen je ideji o nakupu transportnega letala, ki bi omogočalo rotacijo vojakov na misijah z lastnim prevozom. Ne nazadnje bi bilo počasi treba zamenjati sedanji turbolet, ki se je sicer kljub starosti v zadnji krizi izkazal za koristnega, saj so z njim v domovino prepeljali kup medicinske opreme, pa tudi okužene slovenske vojake s Kosova, je povedal načelnik.

Falcon je bil medtem na celovitem rednem vzdrževanju, ki naj bi se končalo konec maja. Na vzdrževanje, ki bo trajalo od osem do 12 mesecev, čaka tudi ladja Triglav. Tako za zdaj ne bo sodelovala v mednarodni operaciji Irini, ki bo nadomestila operacijo Sophia v Sredozemskem morju za preprečevanje nezakonitih migracij.

Slovenija bo zato v tej operaciji za zdaj sodelovala z dvema pripadnikoma v poveljstvu. Na preostalih misijah in operacijah pa Glavaš trenutno ne vidi potrebe po kakšnih spremembah. Prav tako ostaja prva prioriteta SV navzočnost na Balkanu oz. na Kosovu v misiji Kfor.

Komentiral je še odločitev za predčasno rotacijo slovenskih vojakov v Iraku oz. za njihov začasni umik iz Erbila. Kot je pojasnil, so se zanašali na napovedi o odhodu nemških vojakov, ki pa se nato niso uresničile. Zato meni, da je bila ta odločitev "prehitro izrečena v javnosti".

V tej izkušnji so pa videli, da so očitno sposobni v kratkem času izpeljati takšno operacijo.