Letošnje leto je zaznamovano z obletnicami, slovesnostmi in prireditvami v počastitev spomina na prizadevanja Slovenije za osamosvojitev in neodvisnost. V galeriji Družina v Ljubljani so odprli razstavo o ljubljanskem nadškofu Alojziju Šuštarju in njegovi vlogi pri osamosvajanju naše države.

Šuštar je vodenje ljubljanske nadškofije prevzel februarja 1980 in že kmalu skušal navezati stik s takratnimi oblastniki, da bi Cerkvi zagotovil neovirano izpolnjevanje poslanstva. Ker so se v tistih letih stopnjevale težnje po družbenih spremembah, ki so privedle do procesa odcepitve od Jugoslavije in osamosvojitve Slovenije, se je nadškof po besedah zgodovinarja Franceta Dolinarja aktivno vključil v proces demokratičnih sprememb.

"Volitve so preizkus našega poguma"
Čeprav je skrbno pazil, da se Cerkev ne bi vpletla v dnevno politiko, je ob prvih demokratičnih volitvah po drugi svetovni vojni Slovenska škofovska konferenca na pobudo nadškofa Šuštarja marca leta 1990 vseeno sestavila posebno izjavo, v kateri je poudarila pomembnost teh dogodkov: »Volitve, ki so pred nami, so najpomembnejši politični trenutek naše povojne zgodovine … Sedanje volitve so preizkus našega poguma, naše državljanske in narodne zavesti … prav je, da zaupamo oblast tistim, ki jim ne gre za osebno uveljavitev in kariero, temveč za pravičnost, svobodo in vsestransko blaginjo.«

Zavzeto so Šuštar in Slovenska škofovska konferenca pozdravili tudi plebiscit decembra 1990, ki so ga označili za "najpomembnejše in najodločnejše dejanje v zgodovini slovenskega naroda". Na njegove rezultate je nadškof skupaj s političnim vrhom počakal v dvorani državnega zbora, čez pol leta pa je sodeloval tudi pri razglasitvi samostojnosti Slovenije. Šuštar je pred parlamentom blagoslovil lipo, škofje pa so pozvali "vse ljudi dobre volje, da se med seboj spoštujejo in delajo za skupen blagor".

Nadškof se je med vojno obrnil tudi na papeža
A pred mlado državo so bili turbulentni časi, saj je jugoslovanska armada zasedla njene meje in se na slovenskih tleh spustila v vojno. Nadškof je za pomoč prosil papeža Janeza Pavla II., ki je po besedah Dolinarja poslal telegrame predsedniku predsedstva Jugoslavije Anteju Markoviću ter predsednikoma Milanu Kučanu in Franju Tuđmanu ter izrazil prizadetost zaradi vojaškega konflikta. »Dvigujem svoj glas, da prosim za končanje nasilja in vzpostavitev dialoga med prizadetimi stranmi,« je zapisal, pred verniki na Trgu svetega Petra v Rimu pa poudaril, da "pravice in upravičena pričakovanja slovenskega in hrvaškega naroda ni mogoče in se ne sme zadušiti s silo".

Nadškof Šuštar se je obrnil na škofovske konference v Evropi in katoliške organizacije ter jih pozval, naj okrepijo svoja prizadevanja za prenehanje vojaške agresije in okupacije Slovenije. V prihodnjih tednih so ga obiskale tudi številne mednarodne delegacije in skušale dobiti informacije, kaj se dogaja.

Želje, da bi v novi državi pošteno sodelovali
13. januarja leta 1992 je Sveti sedež Slovenijo in Hrvaško uradno priznal kot samostojni in neodvisni. Dva dni za tem so Slovenijo priznale države Evropske skupnosti, nato postopoma še preostale države. Slovenski škofje so ob tem zapisali: »Z doseženim mednarodnim priznanjem smo obrnili stran narodove zgodovine. Pred nami je zelo zahtevna prihodnost. Od nas terja medsebojno spoštovanje, kulturni dialog, odprtost in razumevanje, slogo in pošteno sodelovanje."

A Slovencem je bilo očitno lažje doseči samostojno in mednarodno priznano državo kot uveljaviti medsebojno spoštovanje in kulturni dialog, odprtost in razumevanje, slogo in pošteno sodelovanje, je ob odprtju razstave o Šuštarju sklenil Dolinar.

V galeriji poglejte fotografije iz dogodkov pred 20 leti in ob odprtju razstave. Vir: SŠK.