Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška morajo zagotoviti, da se nadzor izvaja le kot skrajni ukrep. Slovenija podaljšanju odločno nasprotuje.

Gre za nadzor na avstrijsko-slovenski, avstrijsko-madžarski meji in nemško-avstrijski meji, za nadzor v danskih pristaniščih s trajektnimi povezavami do Nemčije in na dansko-nemški kopenski meji, v nekaterih švedskih pristaniščih in na mostu Öresund ter v norveških pristaniščih s trajektnimi povezavami do Danske, Nemčije in Švedske.

Pred podaljšanjem nadzora mora omenjenih pet držav izmenjati stališča z zadevnimi članicami in tako zagotoviti, da bo izvajanje nadzora sorazmerno in da se bo uporabljal tam, kjer je to nujno, so ob potrditvi ukrepa poudarili v Svetu EU-ja.

Nadzor kot skrajni ukrep
Zagotoviti je treba tudi, da se nadzor izvaja le kot skrajni ukrep, ko alternativni ukrepi ne morejo prinesti enakega učinka. Če bi lahko policijski nadzor po celotnem ozemlju imel enake varnostne učinke, bi sicer moral imeti prednost pred izvajanjem nadzora na notranji schengenski meji.

Nadzor na meji mora biti ciljno usmerjen ter omejen v obsegu, pogostnosti, kraju in času, tako da se uporablja le, ko je to nujno za odziv na resno grožnjo ter za zaščito javnega reda in notranje varnosti; če gre za tveganje sekundarnih gibanj nezakonitih prebežnikov.

Pet držav, ki izvajajo ta nadzor, bi moralo vsak teden pregledati, ali so ukrepi še potrebni, ter jih prilagoditi stopnji tveganja oziroma jih opustiti, če je to primerno. Vsak mesec bi morale o tem poročati Evropski komisiji in preostalim članicam.

Več članic nasprotuje podaljšanju
Poleg Slovenije podaljšanju nadzora po navedbah virov pri EU-ju nasprotujejo še Madžarska, Slovaška, Grčija in Hrvaška. Vzdržale so se Poljska, Ciper in Bolgarija. Slovenija, Grčija in Madžarska so nasprotovanje pojasnile tudi v ločenih enostranskih izjavah.

Šestmesečno podaljšanje so članice že v sredo podprle na zasedanju veleposlanikov članic Evropske unije, danes pa so ga brez razprave dokončno potrdili v okviru zasedanja ministrov EU-ja, pristojnih za trgovino.

Evropska komisija: Gre za zadnje podaljšanje
Evropska komisija je ob predstavitvi predloga pred dobrim tednom poudarila, da je to zadnje podaljšanje na uporabljeni pravni podlagi. Gre za uvedbo nadzora v primeru resnih pomanjkljivosti na zunanji meji, ki ogrožajo delovanje celotnega schengenskega območja. Nadzor se lahko najprej uvede za do šest mesecev. To obdobje se lahko podaljša največ trikrat za nadaljnje obdobje do šest mesecev.

V skladu s to možnostjo je komisija maja lani najprej priporočila šestmesečni nadzor, ki je bil nato novembra podaljšan za tri mesece, februarja še za tri, zdaj bo pa še za šest mesecev, kar je torej že tretje podaljšanje. Vendar pa je mogoče nadzor v schengenu uvesti tudi na drugačni pravni podlagi, tako da nadaljnjega izvajanja tega ukrepa ni mogoče izključiti.

Članica lahko enostransko, torej brez priporočila komisije, uvede nadzor v primeru nepredvidenih dogodkov, ki ogrožajo javni red in notranjo varnost. Nadzor je mogoče uvesti sprva za deset dni in skupno največ za dva meseca. V primeru resne grožnje javnemu redu in notranji varnosti pa lahko članica prav tako enostransko uvede začasni nadzor za največ šest mesecev.

Da nadzor na notranjih mejah v schengenskem območju ne bo odpravljen pred septembrskimi nemškimi volitvami, je bilo pričakovano. Vendar je zaradi teroristične grožnje vprašljiva tudi odprava ukrepa po volitvah v ključni članici Unije.

Avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka je na primer pred časom ocenil, da bi bilo treba nadzor na notranjih mejah podaljšati za nedoločen čas.