Za brent je bilo treba v torek zvečer plačati 106 dolarjev za 159-litrski sod, za ameriško nafto WTI pa slabih 105 dolarjev. Gre za kar 10-odstotno enodnevno rast. Novica, da bodo številne države sprostile strateške rezerve nafte v skupni vrednosti 60 milijonov sodov (od tega 30 milijonov ZDA), ni pomagala, jasno je namreč, da bo to le približno 13 dni pokrilo ruski izpad. Pomembnejšo vlogo bi moral odigrati Opec, vendar je noče. Na sestanku v sredo naj bi ostal zvest svojemu programu postopnega povečevanja proizvodnje. Savdska Arabija bi sicer lahko hitro povišala proizvodnjo za dva milijona sodov dnevno, vendar tej ideji ni naklonjena. Vse višje cene nafte bodo močno prizadele svetovno gospodarsko rast, po nekaterih ocenah bi bile ZDA pri ceni 125 dolarjev (če bi pri tej ravni nafta ostala dlje časa) že v recesiji.

Odboj Krkinih delnic
Tudi vodilne evropske borze so v torek izgubljale, frankfurtski DAX se je znižal za skoraj štiri odstotke. Volkswagnove delnice so se pocenile za šest odstotkov, saj podjetje vse bolj čuti pomanjkanje vhodnih materialov. Nekaj olajšanja je bilo čutiti na Ljubljanski borzi, kjer je SBITOP po ponedeljkovem hudem padcu (–5,6 %) v torek pridobil 2,6 odstotka in končal pri 1121 točkah. Predvsem Krkine delnice so okrevale in se podražile za pet odstotkov, še vedno pa delničarji zaman čakajo na informacije iz podjetja, kako bodo dogodki v Rusiji in Ukrajini vplivali na poslovanje.

Skope informacije vodstva Krke
"V Krki s poslovnimi partnerji trenutno na omenjenih trgih poslujemo v skladu z načrti in pozorno spremljamo dogajanja. V letu 2021 smo v Ruski federaciji prodali za 332,9 milijona evrov izdelkov, v Ukrajini pa za 96,4 milijona evrov. V tem delu sveta smo sicer vajeni kompleksnosti poslovanja. Doslej smo se vedno ustrezno prilagodili nastalim razmeram," je skopo sporočilo, ki so nam ga namenili iz Krkine službe za odnose z javnostmi. Potem ko se je tržna kapitalizacija novomeškega farmacevta letos znižala za milijardo evrov, bi si delničarji vsekakor zaslužili kakšno podrobnejše pojasnilo. Do takrat lahko le ugibamo, kakšna je "poštena" vrednost delnic, ki so od januarskega vrha oddaljene skoraj 30 odstotkov.

Negotovost prinaša tudi priložnosti
Podobna negotovost seveda vlada tudi na svetovnih trgih. Kako daleč bo šel Putin z agresijo v Ukrajini, kako bodo sankcije proti Rusiji vplivale na poslovanje podjetij, ki so vpeta na vzhodne trge, kako močno se bo znižala svetovna gospodarska rast, kako visoka bo ob vse dražjih energentih inflacija in kako se bodo na to odzvale centralne banke – to so glavna vprašanja, ki trenutno vznemirjajo vlagatelje. A padci delnic seveda prinesejo tudi priložnosti. "Ko je ozračje negotovo, se na trgu pojavijo priložnosti, kajti ta negotovost zajame tudi naložbe, katerih osnovna investicijska teza se ni prav nič spremenila. V tem kontekstu je dobro, da vemo, kaj kupujemo. In to velja za vsak investicijski razred – od delnic do kriptovalut," pravi Matej Tomažin (Iconomi).

ECB naj bi obresti prvič zvišal januarja 2023
Ker se pričakuje nižja gospodarska rast, naj bi Fed na marčevskem zasedanju (čez dva tedna) obrestno mero zvišal le za 25 (in ne za 50) bazičnih točk, previdno pa se bo zaostrovanja denarne politike lotila tudi Evropska centralna banka. Član ECB-ja Olli Rehn se boji, da bo ruska agresija pripeljala do stagflacije, torej do anemične gospodarske rasti v povezavi z visoko inflacijo. Še pred mesecem dni so pri Goldman Sachsu in Deutsche Bank napovedovali dva letošnja ECB-jeva dviga obrestne mere (september, december), vsakič za 0,25 odstotne točke, kar bi depozitno obrestno mero pripeljalo prvič po letu 2014 "pripeljalo" do nič odstotkov. Zdaj trgi pričakujejo, da bomo prvi dvig obresti po pandemiji videli januarja 2023. V tej luči tako ni težko razumeti, zakaj je zahtevana donosnost nemške 10-letne obveznice spet zdrsnila v negativno območje, pri primerljivi slovenski obveznici pa je zdrsnila na 0,86 odstotka.

Rusi ob katastrofi rublja stavijo na kriptovalute
Cena bitcoina se je obrnila občutno navzgor, v torek je bitcoin skoraj dosegel 45 tisoč dolarjev, kar pomeni, da je od četrtka cena poskočila za 10 tisoč dolarjev. V ozadju rasti so verjetno dogodki v Rusiji. Ob vseh sankcijah in padanju ruske valute (rubelj je samo v ponedeljek padel za 30 odstotkov) so številni Rusi svoje denarne rezerve in nasploh svoje premoženje začeli pretapljati v bitcoine, še bolj pa v stabilne kovance, kot je tether, kjer pravzaprav ne gre za naložbo, ampak le za željo po ohranjanju vrednosti denarja. Podatki kažejo, da je od začetka ruske agresije nad Ukrajino število transakcij z rublji in ukrajinskimi grivnami v kriptomenjalnicah poskočilo na najvišjo raven v več mesecih. Zanemarljive niso niti donacije ukrajinski vojski v kriptovalutah.