Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je pojasnila, da bo sodstvo prva skupina, ki bo prevedena na novo plačno lestvico v javnem sektorju. Pri plačni lestvici so izhajali iz plačne lestvice, ki predstavlja izhodišče za prenovo plačnega sistema, torej v razmerju ena proti sedem, pri čemer je "ena" minimalna plača, najvišja plača pa njen sedemkratnik. "Izhajali smo iz razmerij, ki obstajajo že danes. Predsednik ustavnega sodišča in predsednik vrhovnega sodišča bosta v zadnjem, 67., plačnem razredu. Med najvišje in najnižje plačano funkcijo pa je 24 plačnih razredov." Najnižje plačana funkcija v sodstvu naj bi bila tako po novem uvrščena v 44. plačni razred nove plačne lestvice, ki bo znašal okoli 4400 evrov bruto.

Pri tem je nujno poudariti, da po številu plačnih razredov in uvrstitvi v razrede stara in nova plačna lestvica nista primerljivi. V dogovoru, ki ga je vlada sklenila s sodniki, je dorečeno, da se bo najnižja funkcija v sodstvu uvrstila v 44. plačni razred nove lestvice, medtem ko je trenutno najnižja uvrstitev v 47. plačnem razredu, a je okvirna vrednost tega razreda precej nižja in znaša okoli 2700 evrov bruto.

"Z zadovoljstvom lahko ugotovim, da je vlada nove uvrstitve potrdila in se z njimi strinja. Potrdila je tudi dodatek za nezdružljivost v višini 10 odstotkov osnovne plače sodnika," je dejala ministrica, novosti pa bodo veljati začele prihodnje leto.

Odločitev o spremembi sodniških plač sicer sledi tudi odločbi ustavnega sodišča, da je več členov zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki se nanašajo na plače in materialni položaj sodnikov, neustavnih. Ocenili so, da so plače sodnikov prenizke, s čimer je kršeno ustavno načelo sodniške neodvisnosti in načelo delitve oblasti.

Sanja Ajanović Hovnik je ob tem dodala, da je vlada že januarja, ko je predlagala 600 evrov sodniškega dodatka, stanje v sodstvu prepoznala kot neustavno. "Plače realno zaostajajo, tako zaradi plačne lestvice, ki predstavlja jedro vseh težav preteklih let, zaostajajo tudi za preostalima dvema vejama oblasti in v primerjavi z rastjo plač v preostalem delu javnega sektorja." Vlada je stanje želela rešiti z interventnim dodatkom, a je med drugim tudi zakonodajnopravna služba DZ-ja glede dodatka takrat izrazila pomisleke, zato je vlada nadaljevala "tihe dogovore" s predstavniki sodstva.

"Končno bo sodniška služba zanimiva za najboljše pravnike"

Dogovor o novih plačnih razmerjih, ki ga je danes potrdila vlada, so pozdravili tudi predstavniki sodstva. Po besedah generalne sekretarke vrhovnega sodišča Helene Miklavčič sodniki in sodnice današnje dejanje vlade ocenjujejo kot korak v pravo smer pri odpravi neustavnega položaja, na katerega so sodniki opozarjali že več kot 15 let. "Vlada je danes pokazala, da razume nastali položaj," je poudarila Helena Miklavčič.

"Slovensko sodniško društvo si skupaj z drugimi deležniki v sodstvu že leta, zadnje leto pa intenzivno prizadeva za dogovor. Ta dogovor je na zadovoljstvo vseh sklenjen," je dejala predsednica Slovenskega sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević.

Kot je dejala, je pri sklepanju dogovora vsaka stran nekoliko popustila. "Zelo sem vesela, da smo sodniki ohranili neko dostojanstveno držo in smo dogovor dosegli z argumenti, s pravnimi sredstvi, sovpadel je z izdajo odločitve ustavnega sodišča, kot našemu poklicu pritiče," je poudarila.

"Tukaj ne gre za boj za materialne in oblastne privilegije, temveč je to vesel dan za ljudi te države, za državljane, stranke v postopkih, kajti dostojno plačan sodnik je tisti, ki zagotavlja varstvo pravic posameznikov, varstvo pravnega prometa itd. Končno bo sodniška služba, in tega smo res izjemno veseli v sodniškem društvu, zanimiva za najboljše pravnike," je še dodala predsednica sodniškega društva.

Dogovora bo treba podpisati

Kot so po seji vlade sporočili z ministrstva za javno upravo, sta pripravljena dva dogovora, in sicer o ureditvi plač funkcionarjev ustavnega sodišča in o ureditvi plač funkcionarjev sodne oblasti ter državnotožilskih funkcionarjev. Za podpis obeh dogovorov je vlada pooblastila ministrico Sanjo Ajanović Hovnik ter ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan.

Doseženi dogovor o ureditvi plačnega položaja sodnikov so pozdravili tudi državni tožilci in na vrhovnem sodišču. Kot je za Slovensko tiskovno agencijo poudarila vodja posvetovalne skupine za odpravo plačnih nesorazmerij pri vrhovnem državnem tožilstvu Mirjam Kline, so zadovoljni z umestitvijo državnih tožilcev v plačni steber, kamor so uvrščeni funkcionarji, pa tudi s tem, da je vlada prepoznala nujnost določitve dodatka za nezdružljivost sodniškega poklica.

"Ta dodatek je pomemben predvsem zato, ker opredeljuje izjemno strogost pri morebitnem opravljanju dodatnega dela v sodstvu. Pri nobenem drugem poklicu ta izjemnost ni tako strogo določena," je poudarila Mirjam Kline. Izrazila je tudi upanje, da se bo današnji dogovor prelil v plače sodnikov in tožilcev v začetku prihodnjega leta.

Predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević pa je v izjavi za javnost izpostavil, da je z današnjim dogovorom dosegel enega od treh prednostnih ciljev, ki si jih je postavil ob nastopu predsedniške funkcije. Po njegovi oceni je k sklenitvi dogovora v precejšnji meri pripomoglo dejstvo, da je vladna stran razumela položaj, v katerem so se znašli slovenske sodnice in sodniki, so sporočili z vrhovnega sodišča.

Urška Klakočar Zupančič: Vesela sem, da smo na točki, ko je skoraj sklenjen dogovor

Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič je v izjavi za medije dejala, da se za višje sodniške plače ne zavzema zato, ker je izhajala iz sodne veje oblasti, ampak zato, ker je spoznala, kako pomembna je materialna neodvisnost sodnikov za njihovo sodniško neodvisnost in pravno stabilnost celotne države.

"Vesela sem, da smo danes na točki, ko lahko rečemo, da je skorajda sklenjen dogovor med izvršilno in sodno vejo oblasti glede vprašanja sodniških plač," je dejala in opozorila, da je to, da vprašanje sodniških plač ni bilo rešeno tako, kot mora biti, ugotovilo tudi ustavno sodišče. "Potrdilo se je torej tisto, kar je sodna veja oblasti opozarjala leta in leta," je poudarila.

"Dohodki sodnika morajo biti takšni, da ga varujejo pred pritiski, ki bi morebiti vplivali na njihovo odločanje. Po domače to pomeni – če je sodnik podplačan, so koruptivna tveganja veliko višja," je dodala Klakočar Zupančič. Ob tem je izrazila pričakovanje, da se bo ugotovljena neustavnost razrešila v zastavljenem roku šestih mesecev.

Opozorila je tudi na to, da sodnike v Sloveniji še vedno voli DZ. "Menim, da je to anomalija, ki jo moramo v tem sklicu DZ-ja odstraniti," je dejala.