"Slabi odnosi se širijo zato, ker se lahko. Ker ne interveniramo pravočasno. Ker dovolimo, da se širi organizacijska kultura, kjer ni spoštovanja, zaupanja in varnosti, kjer predolgo pustimo, da toksični odnosi cvetijo," opozarja Damjana Pondelek, strokovnjakinja za komuniciranje in krizni management.

V službi in na poti v službo preživimo približno tretjino življenja. Po nekaterih izračunih okoli 80 tisoč ur. Pravzaprav s sodelavci preživimo več budnih ur kot s svojimi najbližjimi, zato so odnosi na delovnem mestu zelo pomembni. Gre za enega izmed najpomembnejših dejavnikov, zaradi katerega bodisi vztrajamo na nekem delovnem mestu bodisi nas spodbudi k iskanju druge zaposlitve.

"Prišlo je že tako daleč, da sem v bistvu skoraj pregorela, izgorela, čutila sem napade panike, anksioznosti. Kepa v želodcu, zjutraj, ko se zbudiš, si rečeš: spet," o svojem delu v enem od slovenskih podjetij pripoveduje sogovornica, ki želi ostati anonimna. Nadrejene je opozorila na neprimerno vedenje, kričanje in razbijanje sodelavke. "Najbolj pa me je prizadelo in zabolelo to, da ko sem šla do vodstva, ki sem mu zaupala in povedala, kaj se dogaja, se ni nič zgodilo; ko sem šla drugič, se spet ni nič zgodilo," je dejala.

"Ravno zdaj sem z nekega oddelka dobil poročilo, da sploh nočejo več komunicirati med seboj, da bodo komunicirali samo še po elektronski pošti in telefonskih sporočilih, ker se besede ves čas obračajo. Zdi se mi zelo žalostno, da se ne moreš več pogovarjati s sodelavci," opisuje Igor Gomerčič, predsednik Sindikata zdravstva in socialnega varstva v Zdravstvenem domu Ljubljana.

Težave tako v javnem kot zasebnem sektorju

Po besedah strokovnjakinje za krizno komuniciranje Damjane Pondelek imajo večje težave zaposleni v javnem sektorju, zlasti v zdravstvu, šolstvu, socialnem varstvu. Slabe delovne odnose v javnem sektorju povzročajo predvsem nizke plače, slabi delovni pogoji in kronično pomanjkanje kadra.

Nemalokrat pa težave prepoznavajo tudi v zasebnem sektorju. Pred skoraj desetletjem so se med drugim nakopičile v Ljubljanskih mlekarnah. "Ko sem prišla v podjetje, je bilo tu kar veliko nesoglasij in nezadovoljstva. Manj urejene delovne razmere, plačilo in razdelitev vlog so rušili tudi odnose," se spominja direktorica upravljanja s kadri v Ljubljanskih mlekarnah Mateja Tišler, ki je leta 2022 prejela naziv Kadrovski manager leta. "Rekla bi, da so odnosi pri nas ena glavnih stvari, ki jih ljudje cenijo pri zaposlitvi. To so nam pokazale tudi raziskave, ankete, ki jih delamo vsaki dve leti in nam ta odstotek zadovoljstva raste," dodaja.

Pogosti slabi odnosi na delovnem mestu lahko vodijo v resne zdravstvene težave. Pri tistih, ki trpijo na delovnem mestu, se lahko razvijejo psihične ali telesne težave. Sprva ljudje zdravstvenih težav ne povežejo s slabimi delovnimi odnosi.

"Slabi delovni odnosi sprva vplivajo na psiho: slabo počutje, morda razdražljivost. Če se to stopnjuje, pa potem že povzroča telesne težave. Začne boleti želodec, pride do nerednih bitij srca, palpitacij, nekaterim se poslabša astma. Glavoboli, bolečine po telesu," posledice opisuje Sabina Dietner, specialistka medicine dela, prometa in športa v Zdravstvenem domu Ljubljana.

Slabi odnosi v kolektivu se prelijejo v odnos do strank

Posledice slabih odnosov na delovnem mestu so uničujoče za delodajalce, družbo in državo. Omogočajo plodna tla za rast bolniških odsotnosti. "Zaradi vsega skupaj, kar se dogaja in slabih odnosov v zdravstvu prihaja do odpovedi delovnih razmerij," ugotavlja predsednik Sindikata zdravstva in socialnega varstva v Zdravstvenem domu Ljubljana Igor Gomerčič.

Številne ankete kažejo, da so slabi odnosi eden glavnih vzrokov, da se zaposleni odločijo oditi drugam. Da se dobro delovanje kolektiva zrcali v uspešnem poslovanju podjetij, potrjujejo nekatere ekonomske študije. "Slabi odnosi v kolektivu se prelijejo v odnos do strank. Zato nas slabi odnosi v kolektivu v javnem sektorju skrbijo bolj. Kajti tu so stranke pacienti, otroci, starostniki, najranljivejši," svoje dolgoletne izkušnje iz številnih domov za starejše, zdravstvenih domov, bolnišnic, šol, vrtcev in podjetij strne Damjana Pondelek. Pogosto pove, da pri svojem delu spremlja preveč žalostnih zgodb ranjenih kolektivov. Poudarja: "Ni bližnjic. Vodstvo mora začeti pri sebi."

Ključna vloga vodij in kadrovskih služb

Najpomembnejšo nalogo pri reševanju konfliktov in neurejenih odnosov znotraj kolektivov igrajo vodje, ki morajo pravočasno prepoznati napetosti. A se v marsikaterem kolektivu vodstvo pretvarja, da težav ni. V Ljubljanskih mlekarnah že več let za različne vodje izvajajo treninge za krepitev vodstvenih veščin, poudarja Mateja Tišler.

"Tu ima pomembno vlogo tudi kadrovska služba, ki je velikokrat v vlogi mediatorja, da prepozna, ko se nekaj kuha. To pomeni, da mora biti kadrovska služba na terenu, med ljudmi, v proizvodnji, skladišču, pisarnah," opisuje prakso v podjetju. "Ko se zgodi neki konflikt, neprimerno vedenje, se pride vodja pogovorit s kadrovikom, potem se pogovorijo še vsi skupaj. In če se zgodi, da gre za nekega sodelavca – čeprav je izjemno dober – in če se ugotovi, da je teh konfliktov preveč, se lahko zgodi tudi najhujše," je povedala.

Po objavi prispevka je Damjana Pondelek, strokovnjakinja za krizno komuniciranje, zapisala: "Po prispevku v Tedniku, kjer sem prispevala nekaj misli in izkušenj dela z vodstvi in kolektivi, se mi je oglasil cel kup vrhunsko izobraženih in usposobljenih strokovnjakov – z dolgotrajne bolniške. Torej, ti ljudje so že dolgo doma, ker so se umaknili iz toksičnih delovnih odnosov, ob katerih so vodstva nemočna. To je res tragično. Zaradi nemoči vodenja in slabih delovnih odnosov ogromno izgubljamo. Vredno si je prizadevati za boljše delovne odnose – da bi vaši sodelavci lahko ostali v delovnem procesu in svojo energijo usmerjali v delo za stranke in skupnost in ne v brezplodne konflikte in komunikacijo, ki rani vse. Pogovorimo se. Čas je."