Prvo jesensko sneženje je v številnih delih Slovenije povzročilo težave v prometu, tudi zaradi nepripravljenosti voznikov na enodnevne zimske razmere sredi jeseni. Katere so sicer največje napake, ki jih vozniki delajo pozimi?

Inštruktor varne vožnje Brane Legan pravi, da se pri pripravi avtomobila na zimske razmere večkrat zanemarjajo kakšne pomembne podrobnosti, kot je denimo tekočina za pranje vetrobranskega stekla. Ta je lahko neustrezna in pri nizkih temperaturah zamrzne. Velikokrat je po njegovih besedah premalo pozornosti usmerjene na obrabo brisalcev, ki ob obilnem sneženju lahko povzročajo velike težave. Vetrobransko steklo namreč le stežka obrišejo ali pa sploh ne.

Kot pravi, je treba preveriti električni sistem avtomobila, saj star in obrabljen akumulator lahko odpove, ko se pojavijo prve nizke temperature. Ključavnice in druge vzvode na vratih pa je dobro ustrezno namazati, saj sicer lahko zmrznejo, kar voznikom in njihovim potnikom povzroči veliko težav.

Med jutranjimi posebnostmi v zimskem in poznem jesenskem času so tudi zamrznjena stekla avtomobila in vetrobranska ogledala. Večkrat prihaja do neustreznega ali malomarnega čiščenja samo na nekaterih delih stekel. "Zavedati se moramo, da je treba vse steklene površine natančno očistiti, saj le tako omogočajo dober pregled iz vozila," opozarja Legan in dodaja, da ob sneženju recimo le redki vozniki očistijo sneg z avtomobila, kar lahko prav tako povzroči težave - tako njemu kot ostalim voznikom.

Pri pnevmatikah je pomembna globina profila
Med najbolj pomembno zimsko opremo sodijo zimske pnevmatike. "Če voznik ve, v kakšnem stanju je njegova pnevmatika, bo v veliki prednosti. Vsak voznik se mora zavedati, da so za vožnjo v zimskih razmerah potrebne zimske pnevmatike. Vozniki z letnimi pnevmatikami se ne bi smeli pojavljati na zasneženih cestah. Vendar je tudi pri zimskih pnevmatikah pomembna globina profila," pravi.

Medtem ko je mnenje proizvajalcev pnevmatik, da je potrebna varnostna globina, ki še omogoča dober oprijem 4 mm, slovenski predpisi določajo, da je minimalna ustrezna globina profila zimskih pnevmatik 3 mm. "Moramo se zavedati, da je to skrajna globina pnevmatik. Na suhi cesti večjih težav ne bo. Na zasneženi cesti pa bo oprijem zelo slab," poudarja Legan.

Vozniki pa bi morali, kot pravi, posebno pozornost posvetiti tudi tlaku v pnevmatikah: "Sam opažam, da se jih kar precej vozi s prenizkim tlakom. Zaradi tega lahko nastanejo številne težave, saj je zavorna pot daljša, oprijem pa je slabši."

Kako izbrati primerno pnevmatiko?
Slovenski trgovci in vulkanizerji ponujajo pnevmatike vseh najpomembnejših globalnih blagovnih znamk. Kako se med to množico odločiti za najbolj ustrezne? Tehnologija izdelave pnevmatik se po Leganovih močno izboljšuje, saj med proizvajalci vlada huda konkurenca: "Najslabša zimska pnevmatika je v snegu boljša od katere koli letne gume. Vendar lahko v poslabšanih zimskih razmerah obstajajo številne razlike. Vsak voznik mora razumeti, da ni vsaka zimska pnevmatika primerna za vse zimske pogoje. Nekatere so boljše v snegu, druge na mokrem ali suhem cestišču." Treba pa je tudi vedeti, kakšen je oprijem na ledu.

Voznik mora poiskati pnevmatiko, ki ustreza njegovim potrebam, predvsem pa načinu vožnje. "Danes je izbira velika. Če je denimo nekdo doma v hribih, potrebuje pnevmatiko, ki bo dobro delovala v snegu, saj ob sneženju lahko ne bodo plužili več dni. Nekdo, ki je denimo iz Ljubljane, kjer sneg na cestah lahko hitro skopni, pa ne potrebuje pnevmatike za ekstremne snežne razmere, temveč za običajne zimske pogoje vožnje, tudi v morebitnem snegu," še glede pnevmatik dodaja inštruktor varne vožnje.

Nadzor izboljšuje varnost
V MMC-jevem klepetu je Brane Legan med drugim opomnil, da "defenzivna vožnja omogoča popravek ali svoje napake ali napake nekoga drugega." Toda za slovenske voznike nekako stereotipno velja, da so lahko precej agresivni.

"Sam opažam, da je kar precej agresivnosti na cestah. Pred tedni sem bil priča pretepu dveh voznikov iz sosednjih kolon na križišču. To je nekaj, česar še danes ne razumem," pravi. Med vzroki za agresijo, ki jih opaža na slovenskih cestah, je tudi majhna prisotnost policije na avtocestah. "Premalo je nadzora, ki bi precej omilil pojave agresivnosti. Če bi se vozniki zavedali, da so nadzorovani in da zaradi kršitev sledi ukrep, bi se stopnja varnosti začela izboljševati," še poudarja.

Dodatna usposabljanja povečujejo varnost
Na slovenskih cestah se počasi spreminja starostna struktura voznikov, ki je posledica postopnega staranja slovenskega prebivalstva. Zaradi bolezni, ki jih prinese starost, kot so demenca in druga obolenja, se pojavljajo pomisleki, da bi morali starejše voznike preverjati, ali so še sposobni varne vožnje oz. jim nuditi dodatno podporo, tudi z izobraževanji varne vožnje.

Legan pravi, da se razmišljanja, kako pomagati starejšim voznikom, pojavljajo že dalj časa. AMZS pa je šele v zadnjem času dobil pozitivne odzive na svoje pobude v obliki predavanj, osveščanj in preverjanja sposobnosti voznikov ter njihovega poznavanja prometnih predpisov.

"Starostnike bi morali še bolj animirati in jim dopovedati, da se morajo zavedati svojega stanja in sposobnosti za vožnjo," poudarja inštruktor varne vožnje in ob tem pojasnjuje, da številni udeleženci tečajev varne vožnje po tečaju menijo, da bi morali vsi opraviti tak tečaj recimo na vsakih pet let. Prej ali slej se bo po njegovem mnenju pojavila neka oblika usposabljanja voznikov, ki seveda ne bo prisilna, da bodo lahko vsi vozniki bolj ugodno preverjali svoje znanje. Lahko pa bi k temu pripomogla tudi država.

Preberite si tudi spletni klepet z inštruktorjem varne vožnje