Že pred poletjem smo v oddaji Avtombilnost napovedali, da se bomo spoprijeli z vozniškimi stiskami, tegobami, fobijami. Čez poletje smo se tej temi resnično posvetili. Poiskali načine, kako se približati tem težavam. In zdaj smo ugriznili v te težave.

Že zdaj vidimo, da jih obstaja veliko več, kot smo si mislili predtem, čeprav smo vedeli, da obstajajo. Zavedati se je treba, da strahu in fobije na cesti ne gre podcenjevati.

Strah ni enako fobija
Kaj strah in fobija sploh sta? Treba je ločiti med strahom in fobijami. Poznamo normalen strah, ki je biološka danost človeku, da ne počne neumnosti, ki jih počnemo v življenju in bi lahko pripeljale celo do tega, da bi človeško raso iztrebili. Ta strah je točno znan.

Pri fobijah pa gre za pretiravanje. Fobije peljejo v velike bojazni, ki pomembno vplivajo na človekovo dejavnost, doživljanje, tako v medsebojnih odnosih kot poklicu. Izvor fobij je zelo kompleksen. Fobije se razvijajo dolgotrajno, zelo počasi. Svoje korene imajo pogosto v preteklih, neprijetnih travmatičnih izkušnjah ali aktualnih izkušnjah v vsakdanjem življenju. Obstajajo tudi prometne fobije. Če so vzrok prometne nesreče, so lahko zelo travmatične. Približno 10 odstotkov ljudi ima taka fobična doživetja v svojem spominskem vedenju.

Izkušnja, ki je bralka ne bo nikoli pozabila
Fobije vedno sprožijo situacije, ki so vezane na posamezne predmete ali situacijske dejavnosti. V prometu se lahko bojimo predorov, vožnje z avtomobilom ali pa spuščanja po strmem klancu. To fobijo nam je zaupala bralka Irena, ki je nekdaj zelo rada in veliko vozila avtomobil. V dobrih 10 letih je prevozila več kot 200 tisoč kilometrov. Vse dokler ni na avtocesti prehitevala tovornjaka po levem pasu, ko je predrzen voznik v drugem avtomobilu zapeljal skoraj do zadka njenega avtomobila. Takrat se je ustrašila in od takrat naprej ne prehiteva več po klancu navzdol.

"Občutek je bil grozen. Mislim, da mi je tudi hupal, prižigal luči. Vmes je bil tudi tovornjak. Direktno me je izsiljeval. Strah me je bilo, ker sem imela veliko hitrost, umakniti pa se nisem mogla na desno, kjer so bili avtomobili in me niso spustili na ta pas," svoj izvor fobije pojasnjuje Irena, ki se od takrat naprej tudi na svojih stalnih poteh boji vožnje po klancu.

Pomagali smo ji
"Rajši naredim obvoz in pet kilometrov več," pravi Irena. Ko je ob pomoči našega inštruktorja varne vožnje Andreja Brgleza spet suvereno premagovala klance v domači okolici, smo jo postavili pred velik izziv. Klanec, ki načne tudi močne živce. Kako ji je šlo, si lahko pogledate v videu spodaj.

Veseli smo vašega odziva, tako na svojih spletnih omrežjih, Facebooku in Instagramu kot na svojem zavihku Avtomobilnost na spletnih straneh MMC-ja. Zaupali ste nam svoje fobije. Z nekaterimi izmed bralcev smo se že se dobili in skušali premagati fobije. Če imate fobije v vožnji, se lahko še naprej prijavite na spletni naslov Avtomobilnost@rtvslo.si.