"Vlada je neprestano vodila dialog s sindikati in popuščala," je v razpravi o pokojninski reformi dejala vodja sektorja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na ministrstvu za delo Nataša Trček ter s tem zavrnila trditve sindikatov o nepopustljivosti vlade. Okroglo mizo na to temo je v okviru predreferendumske kampanje organizirala stranka Zares, preostali sodelujoči pa so še: ekonomist Tine Stanovnik, predsednik parlamenta Pavel Gantar ter podpredsednik zveze upokojencev Mirko Miklavčič.

Trčkova je naštela nekaj področij, kjer je po več kot 50 srečanjih s sindikati v zadnjih dveh letih vlada popustila: Vlada je omehčala prehodna obdobja, uvedla olajšave za industrijske delavce, skrajšala obdobje za odmero dohodnine s 34 na 27 let, 20-odstotni bonus za nadaljevanje dela pri izpolnjenih pogojih za predčasno upokojitev ter spodbujanje zaposlovanja mlajših in starejših - vse to na predloge sindikatov.

Zavrnila je "instant rešitev" z nenadnim povečanjem števila delovnih mest. Tudi če bi v teoriji zaposlili popolnoma vse med 20 in 60 letom starosti, še vedno ne bi pobrali dovolj prispevkov. Naraščajoča medgeneracijska luknja je posledica upokojevanja zdaj zelo številčne delovnoaktivne generacije, ki jo nadomešča maloštevilna, vstopajoča na trg delovne sile. "Tudi če bi vsaka ženska zdaj rodila štiri otroke, se naslednjih 20 do 25 let ne bi izšlo," je dejala Trčkova.

"Politična elita je odpovedala, a ne pri reformi"
Ekonomist Stanovnik se je ob začetku razprave spomnil navdušenja izpred treh let ob ustanavljanju stranke Zares ter v retrospektivi ugotovil, da so politične elite v splošnem odpovedale. Po drugi strani pri pokojninski reformi nikakor ne moremo kriviti vlade, je zatrdil. Socialnega dialoga po njegovi oceni pač ne moreš voditi v nedogled, še posebej ne na način, da ena stran ves čas popušča, druga pa neprenehoma trmari.

Če bi bila Slovenija umeščena v mirno mednarodno okolje in razmere, bi mogoče lahko razmišljala, da bo pač vztrajala na obstoječem pokojninskem zakonu ob vseh znanih negativnih posledicah. V zdajšnjih razmerah pa je podpora reformi na ekonomski fakulteti stoodstotna, je zatrdil Stanovnik. "Kdaj so se nazadnje vsi ekonomisti združili na eni fronti, ekonomisti, ki smo si med seboj tako zelo različni? Ker nas je na nek način strah posledic, ki bi jih imela zavrnitev v pregretem mednarodnem okolju," je pojasnil profesor.

Po Stanovnikovi oceni je reforma korak naprej v vseh dimenzijah tako v smislu aktuarske kot socialne pravičnosti, zagotavlja tudi dolgoročno vzdržnost sistema. Popolnoma iracionalno bi bilo glasovati proti, saj ob vsem tem še ustavlja padanje vrednosti pokojnin, je sklenil ekonomist.
"DeSUS zganja populizem"
Miklavčič je poudaril, da zveza društev upokojencev predstavlja več kot polovico vseh slovenskih upokojencev in je po njegovih besedah nepolitična in nestrankarska organizacija. Miklavčič meni, da bo zakon zaščitil padec pokojnin in ga je v danih razmerah treba podpreti. Podpredsednik zveze društev upokojencev se je odzval tudi na stališča Demokratične stranke upokojencev (DeSUS-a). Ta stranka je v razgovorih med pripravo zakona po njegovih besedah "zganjala en sam populizem", kar je "nepošteno do vseh upokojencev". V danem trenutku moramo pozabiti na politične zdrahe, se izogniti nadaljnjim obremenitvam dela in podpreti reformo, je sklenil Miklavčič.