Predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez je v svojem nagovoru poudaril, da je naloga ustavnega sodišča, da vedno znova kaže svojo neodvisno držo, pri tem pa tudi ustrezno argumentira svoje odločitve. Prav z dobro argumentacijo namreč gradi, ohranja in utrjuje svoj ugled, s tem pa tudi samo prispeva k spoštovanju svojih odločb, je dejal.

Knez meni, da je ustavno sodišče v iztekajočem se letu s svojim delom pustilo vidno sled, čeprav so nekatere odločitve razdelile javnost, včasih celo sodnike same. Kljub temu pa je "smer vedno ostala vidna", je dejal.

Pomembno se mu zdi, da ustavno sodišče še naprej ostane na poti, ki jo kaže ustavni kompas in torej sledi ustavi in mednarodnim aktom ter praksi najvišjih mednarodnih sodišč: "Če je namreč tako, potem se počutimo varne," je dejal Knez.

Pojem sovražnega govora priročno orodje za kriminalizacijo vsakogar

Slavnostni govornik, zaslužni profesor Pravne fakultete v Ljubljani Janez Kranjc, je v svojem govoru med drugim poudaril pomen avtonomnosti pravosodne sfere, ko gre za pregon sovražnega govora. Pri njegovem pregonu mora pravosodna sfera upoštevati vse razsežnosti vloge in poslanstva kazenskega prava, je dejal.

Opozoril je namreč, da sta lahko "zakonska neopredeljenost in potencialna vseobsežnost" kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti, v katerem je vsebinsko opredeljen sovražni govor, priročno orodje za kriminalizacijo vsega in vsakogar, predvsem pa za uporabo samega pojma v politične namene. "Vtis je namreč, da se pojem uporablja predvsem kot orodje za obračun z idejnimi nasprotniki. Od sodstva pričakujejo, da jim bo pri tem pomagalo," je dejal.

Vrhovno sodišče se je po njegovih besedah leta 2013 zavzelo za pravno in neaktivistično obravnavanje sovražnega govora, medtem ko je zunaj pravosodja pristop boja proti sovražnemu govoru "izrazito aktivističen in emocionalen". "Vendar sta pravni in na drugi strani aktivistično-emocionalni način razmišljanja povsem različna in po mojem mnenju nezdružljiva," je dejal.

Podobno kot Knez je tudi Kranjc poudaril pomen spoštovanja sodnih odločb in obsodil poskuse rušenja ugleda sodstva. "Čeprav je morda mogoče razumeti razočaranje nekaterih ljudi, ki na sodišču niso uspeli, oziroma njihovo ogorčenje, če se jim je 'pravnomočno' zgodila krivica, so vsesplošno udrihanje po 'krivosodju' in demonstracije pred sodiščem nesprejemljivi," je dejal.

23. decembra praznujemo dan ustavnosti kot spomin na 23. december 1991, ko je takratna slovenska skupščina sprejela in razglasila slovensko ustavo, s katero se je Slovenija od nekdanje skupne države Jugoslavije osamosvojila tudi pravno.