Kot je znano, so se možje v modrem z obiskom na Korytkovi ulici v Ljubljani odzvali na prijavo o družinskem nasilju in kršitvi javnega reda in miru, ki je bila posledica spora 67-letnika z življenjsko partnerico. Ob tej priložnosti pogled v zakonodajo, ki obravnava preprečevanje nasilja v družini, torej ne bo odveč. Še zlasti ne ob dejstvu, da statistika kaže, da je nasilja v družini vse več (tabela - vir: Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zmanjševanja nasilja v družini 2009-2014).

Omenjeni zakon poleg invalidov, starejših in oseb s posebnimi potrebami najbolj ščiti otroke. Določa, denimo, da je otrok žrtev že, če je le navzoč pri izvajanju nasilja nad drugimi. Seveda pa se ne posveča le žrtvi, temveč tudi povzročitelju nasilja, ki, kot je zapisano v predstavitvi zakona, "prav tako kot žrtev potrebuje strokovno pomoč, da spremeni vedenjske vzorce".

Pomembno vlogo igrajo centri za socialno delo
Zakon določa vlogo, naloge, mrežo in sodelovanje različnih državnih organov in nevladnih organizacij pri obravnavanju nasilja, hkrati pa opredeljuje tudi ukrepe za varstvo žrtve. V tem kontekstu pomembno vlogo nalaga centrom za socialno delo, ki morajo voditi lastno evidenco o nasilju v družini, da tako lahko pravočasno ukrepajo in zaščitijo vse, ki so tega potrebni.
Prav centri za socialno delo so izjemnega pomena tudi za izvedbo ukrepa prepvedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi (žrtvi), ki jim jo narekuje Pravilnik o prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi. Centri na ta način takoj, ko jih o prepovedi obvesti policija, poskrbijo, da žrtev ne ostane sama v svoji stiski. Seznanijo jo z mogočimi oblikami pomoči; posebej pozorni pa so tudi pri izvajanju svoje zadolžitve za zagotavljanje zaščite mladoletnim osebam. Prav tako pomoč nudijo kršilcu, saj poskušajo odpraviti vzroke njegovega ravnanja in s tem preprečiti njihovo ponovitev. V okviru preprečevanja nasilja v družini so na centrih zaposleni posebni strokovni sodelavci, imenovani koordinatorji. Njihove naloge so podrobno opredeljene tukaj.

Slovenija je sprejela tudi Resolucijo o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009-2014, ki kot strateški dokument določa cilje, ukrepe in ključne nosilce politik za preprečevanje in zmanjševanje nasilja v družini. Njena temeljna cilja sta povezati ukrepe različnih resorjev in zagotoviti učinkovite dejavnosti za zmanjšanje nasilja, in sicer na ravni njegovega prepoznavanja in preprečevanja. Konkretne naloge za to naj bi bile na dve leti opredeljene v posebnih akcijskih načrtih.