Foto:
Foto:
Pavle Kornhauser in Petra Zega: "Prepričani smo, da so 'poti do rešitev' ozaveščanje prebivalstva, zlasti mladih družin o vzgojnih alternativnih načinih vzgoje namesto telesnega kaznovanja otroka. Foto: EPA

Do nasilja smo zelo tolerantni. Najpogosteje se najraje obrnemo stran, zamižimo in si rečemo, to se nas ne tiče. Tolerantni smo že do nasilnih oblik vedenja v otroštvu, pa tudi pozneje, vsepovsod v šoli, na ulici pa tudi v delovnem okolju.

Marija Molan

Posledice fizičnega in psihičnega nasilja v zgodnjem otroštvu nosi posameznik vse življenje. Tudi v odrasli dobi, v eksistenčni krizi, ki se pojavi pozneje, poročajo posamezniki o čustvenih stiskah, doživetem nasilju, ki so mu bili izpostavljeni v otroštvu.

Marija Molan
- pomanjkanje energije
- anksioznost
- kronična zaskrbljenost
- izolacija
- neučinkovitost
- depresivnost
- tenzijski glavoboli
- strah za življenje
- napadi panike
- občutek nemoči
- neobvladovanje svojega življenja
- strah pred prihodnostjo
- težave s spominom
- izguba zaupanja
- nemotiviranost
- napadi joka
- spremembe v odnosu do hrane
- zloraba mamil
- nepravilno bitje srca in druge somatske motnje
- izguba stika s sabo
- misli na samomor

Minilo je 20 let, da smo prav tako prvič v Sloveniji sprožili gibanje zoper telesno kaznovanje otroka v družini, ko ne gre sicer – tudi po naši zakonodaji – za naklepno kaznivo dejanje, temveč za zgrešen vzgojni ukrep.

Pavle Kornhauser in Petra Zega

Gibanje zoper telesno nasilje nad otrokom se je razvilo v drugi polovici prejšnjega stoletja, ko so ameriški pediatri objavili hude oblike telesnega nasilja nad otrokom, ki so lahko tudi smrtne. V Sloveniji smo (tudi v vzhodnih evropskih državah) o tem pojavu v družbi – v družini – spregovorili leta 1979 na pediatričnih Derčevih dnevih in imenovali »trpinčenje«. Gre za take poškodbe, ki nujno terjajo, da se vključi tudi kazenski pregon storilca. Seveda, tudi duševno trpinčenje je za otroka huda obremenitev: tako npr. zaničevanje, »da otroka zaklenemo v temno klet«, da mu uničimo njegovo ljubo igračo.

Pavle Kornhauser in Petra Zega

Kot je za našo spletno stran pojasnila psihologinja Marija Molan, višja zdravstvena svetnica iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana oz. Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, pod nasilje spadajo vse oblike vedenja, ki tako ali drugače prizadenejo drugega. Po navadi se nasilje izvaja nad tistimi, nad katerimi ga je lažje izvajati, običajno so to občutljivejše, ranljivejše

Kaj vse je fizično nasilje?
- odrivanje
- klofutanje
- lasanje
- zaklepanje žrtve v stanovanje
- metanje stvari v žrtev (kozarci ...)
- brcanje
- pretepanje
- butanje z glavo ob zid
- pretepanje s pasom
- bičanje
- boksanje
- napadi s strelnim orožjem
- napadi s hladnim orožjem
- davljenje
- ugašanje cigaret na telesu žrtve

Molan: Psihično nasilje ima pogosto hujše posledice
Nasilje nad otroki je lahko tako fizično kot psihično. "Posledice fizičnega in psihičnega nasilja v zgodnjem otroštvu nosi posameznik vse življenje. Tudi v odrasli dobi, v eksistenčni krizi, ki se pojavi pozneje, poročajo posamezniki o čustvenih stiskah, doživetem nasilju, ki so mu bili izpostavljeni v otroštvu. Pogosto so posledice psihičnega nasilja celo hujše, ker je psihično nasilje pogosto zakrito," pravi Molanova.


Pediater in predsednik Foruma proti telesnemu kaznovanju otrok v družini, ki deluje v okviru Zveze prijateljev mladine, Pavel Kornhauser in njegova sodelavka Petra Zega pa sta za MMC poudarila, da so posledice nasilja nesamozavestne, neiskrene in nasilne osebnosti. "Z izkušnjo bolečine ob telesni kazni dobi otrok 'dovoljenje', da jo tudi sam povzroča drugim. Tepen otrok pogosto pozneje kot roditelj sam tepe svoje otroke."

Kaj vse je lahko psihično nasilje?
- nadzor
- neprestane zahteve
- "pasti"
- manipulacije
- izločanje in poniževanje
- tihi dnevi (kaznovanje s tišino)
- "gospodar" (starš je prepričan, da se mora vse vrteti okoli njega)
- "lastnik" (želja po lastitvi)
- igranje z besedami in dejstvi
- spreminjanje vedenja
- besede, ki ranijo
- jezni izbruhi
- ščuvanje otrok proti enemu izmed staršev
- tiranska pravila

Molanova ob tem dodaja še, da smo do nasilja preveč tolerantni, da se pogosteje najraje obrnemo stran, zamižimo in si rečemo, da se nas ne tiče. "Tolerantni smo že do nasilnih oblik vedenja v otroštvu, pa tudi pozneje, vsepovsod, v šoli, na ulici, pa tudi v delovnem okolju," je prepričana.

Molan: Nasilje se opravičuje s preobremenjenostjo
Kot pravi psihologinja, se nasilje staršev ali odraslih do otrok pogosto opravičuje z doživetji pritiskov, s stresom, preobremenjenostjo odraslih. "Nekateri zunanji načini manifestacije so nedvomno agresivno reagiranje, nižja frustracijska toleranca, slabše samoobvladovanje. Lahko so te agresivne oblike vedenja usmerjene v predmet ali pa v človeka. Kadar so usmerjene v nebogljenega otroka ali v čustveno občutljivo osebnost v delovnem okolju, ogrožajo njegovo integriteto."

Na MMC-jevo vprašanje, ali torej gospodarska kriza lahko še poveča nasilje v družini in nad otroki, je odgovorila, da prav gotovo marsikomu povzroča pretrese, vpliva na počutje in ruši ravnotežje. Odzivi so lahko različni in so lahko navzven izraženi v obliki agresije nad otrokom, je pojasnila.

Kornhauser in Zega: Plodna tla za nasilje vzpostavljajo tudi alkohol, mamila
S tem sta se nekako strinjala tudi Kornhauser in Zega: "Razlage o glavnih vzrokih nasilja v družini so zelo široke in v enem stavku ni mogoče odgovoriti. Vzroki so v medsebojnih odnosih v družini in v »stresu«, napornem življenjskem ritmu in v gospodarski in finančni krizi, ki – kot ugotavljate – imajo vpliv na psihofizično stanje odraslih. Ni treba poudariti, da so alkoholizem, narkomanija in druge družbene deviacije plodna tla za nasilje."

Molan: Ne smemo čakati na pomoč institucij
"Pogosto doživljamo, da so napetosti iz delovnega okolja, negotovost, občutek ogroženosti zaradi izgube dela vzrok za pojavljanje napetosti v domačem okolju. Človek je celostno psihosocialno bitje, ki živi 24 ur. /.../ Eksistenčne stiske, ki jih povzročajo nezaposlenost, ogroženost ali pritiski v delovnem okolju, pa zelo pogosto prenaša navzven. Pogosto so otroci edini, nad katerimi se lahko na neki način 'znese'," pravi Molanova.

In kako nasilje obvladovati? Sogovornica meni, da z gradnjo nenasilja, pomoči in medsebojne povezanosti, nikakor pa ne s čakanjem na institucije, ki naj bi rešile težavo.

Kornhauser in Zega: S trpinčenjem morajo biti seznanjeni organi pregona
"Prepričani smo, da so 'poti do rešitev' ozaveščanje prebivalstva, zlasti mladih družin o vzgojnih alternativnih načinih vzgoje namesto telesnega kaznovanja otroka. Seveda, seznanjati je treba tudi strokovnjake, ki se ukvarjajo z otrokom oz. z njegovo družino. To so: učitelji v OŠ-ju, vzgojitelji v otroških vrtcih, socialni delavci, pediatri in drugi, ki jim je zaupana družina. Seveda morajo biti pri trpinčenju otroka seznanjeni tudi organi pregona oz. sodišče in socialne službe, ki prve ukrepajo v takih primerih," pa sta poudarila Kornhauser in Zega.

Policija: Preprečevanje in odkrivanje nasilja v družini med prioritetnimi nalogami
S policije pa so sporočili, da uvrščajo nasilje v družini nad ženskami, otroki in ostarelimi med prioritetne naloge. Prav tako poudarjajo, da je novi kazenski zakon šele uvedel kaznivo dejanje nasilje v družini, pomembna novost je tudi podaljšanje zastaralnih rokov za kazniva dejanja, storjena nad otroki v družini, ter zvišanje zagroženih kazni za posamezna kazniva dejanja, katerih žrtve so otroci.

V letu 2007 in na začetku prejšnjega leta so začeli izvajati tudi osnovno usposabljanje za vse policiste in kriminaliste, kjer je bil poudarek na razumevanju vprašanja, prepoznavanju in nudenju potrebne pomoči ter podpore žrtvam nasilja. Velik porast števila prijavljenih oziroma odkritih in preiskanih kaznivih dejanj, pa tudi prekrškov, naj bi se zgodil ravno zaradi večje usposobljenosti policistov.

Marjetka Nared
marjetka.nared@rtvslo.si


S policije so poslali tudi statistične podatke o številu kaznivih dejanj, storjenih v družini, kjer so bile žrtve otroci (do 14 let).

Zaključni dokument

2004

2005

2006

2007

2008

Ovadba

379

359

354

643

811

Poročilo

110

130

137

115

160

SKUPAJ

489

489

491

758

971

Vir: Policija

Do nasilja smo zelo tolerantni. Najpogosteje se najraje obrnemo stran, zamižimo in si rečemo, to se nas ne tiče. Tolerantni smo že do nasilnih oblik vedenja v otroštvu, pa tudi pozneje, vsepovsod v šoli, na ulici pa tudi v delovnem okolju.

Marija Molan

Posledice fizičnega in psihičnega nasilja v zgodnjem otroštvu nosi posameznik vse življenje. Tudi v odrasli dobi, v eksistenčni krizi, ki se pojavi pozneje, poročajo posamezniki o čustvenih stiskah, doživetem nasilju, ki so mu bili izpostavljeni v otroštvu.

Marija Molan
- pomanjkanje energije
- anksioznost
- kronična zaskrbljenost
- izolacija
- neučinkovitost
- depresivnost
- tenzijski glavoboli
- strah za življenje
- napadi panike
- občutek nemoči
- neobvladovanje svojega življenja
- strah pred prihodnostjo
- težave s spominom
- izguba zaupanja
- nemotiviranost
- napadi joka
- spremembe v odnosu do hrane
- zloraba mamil
- nepravilno bitje srca in druge somatske motnje
- izguba stika s sabo
- misli na samomor

Minilo je 20 let, da smo prav tako prvič v Sloveniji sprožili gibanje zoper telesno kaznovanje otroka v družini, ko ne gre sicer – tudi po naši zakonodaji – za naklepno kaznivo dejanje, temveč za zgrešen vzgojni ukrep.

Pavle Kornhauser in Petra Zega

Gibanje zoper telesno nasilje nad otrokom se je razvilo v drugi polovici prejšnjega stoletja, ko so ameriški pediatri objavili hude oblike telesnega nasilja nad otrokom, ki so lahko tudi smrtne. V Sloveniji smo (tudi v vzhodnih evropskih državah) o tem pojavu v družbi – v družini – spregovorili leta 1979 na pediatričnih Derčevih dnevih in imenovali »trpinčenje«. Gre za take poškodbe, ki nujno terjajo, da se vključi tudi kazenski pregon storilca. Seveda, tudi duševno trpinčenje je za otroka huda obremenitev: tako npr. zaničevanje, »da otroka zaklenemo v temno klet«, da mu uničimo njegovo ljubo igračo.

Pavle Kornhauser in Petra Zega