Ob svetovnem dnevu Romov je predsednica republike Nataša Pirc Musar v predsedniški palači organizirala posvet, ki so se ga udeležili člani Sveta romske skupnosti in svetniki iz občin, kjer imajo Romi pravico voliti svojega predstavnika v občinski svet.

Sorodna novica Varuh: Ustava Romom zagotavlja enakopravnost, dejansko pa so iz družbe odrinjeni in izključeni

Pirc Musar je v uvodu izrazila veselje, da je vlada ustanovila posebno delovno skupino za romsko problematiko, ki jo vodi Anton Grizold. Navedla je, da se bo skupina področja lotila dvotirno. Najprej bo v akcijskem načrtu zajela najključnejša vprašanja, v drugem koraku pa se bo lotila sistemskih rešitev, je povzela.

Omejen dostop do pitne vode

Med najbolj perečimi vprašanji je predsednica republike izpostavila omejen dostop do pitne vode, kar je osnovna človekova potreba. Zaradi neurejene komunalne infrastrukture v določenih naseljih se tudi romski otroci ne morejo primerno umiti, zato so v šolah šikanirani, je ponazorila.

Država opustila zdravstveno in socialno oskrbo?

Izrazila je tudi presenečenje, da je država opustila zdravstveno in socialno oskrbo romskih naselij, ki jih zdravniško osebje in centri za socialno delo ne obiskujejo več. Romi tako niso deležni preventivnih programov ozaveščanja o denimo kontracepciji in pravilnem načinu jemanja zdravil. "Moderna demokracija si tega ne bi smela privoščiti," je izjavila predsednica republike.

Horvat Muc o težavah z birokracijo in sosedi

Predsednik Sveta romske skupnosti Jožek Horvat - Muc je dejal, da se je za romska naselja veliko postorilo tam, kjer je politična volja, kjer pa te ni bilo, pa niso pomagali niti denarna sredstva, ukrepi in zakonodaja. Nekatera naselja tako zaradi neurejenih lastniških razmerij, prostorskih aktov, parcelizacije in odsotnosti vseh drugih aktov, ki sledijo, še vedno nimajo primernih bivanjskih razmer.

Romi, ki pa si želijo svoje bivanjske razmere urediti z nakupom hiše ali gradbenega zemljišča in z integracijo v večinsko skupnost, pa po Horvatovih besedah v nekaterih okoljih naletijo na odpor večinskega prebivalstva, ki jih ne želi sprejeti kot sosede.

Kot temeljna vprašanja je Horvat naštel nedostopnost do pitne vode, bivalne razmere in zdravstveno stanje romske skupnosti. Tudi glede izobraževanja otrok se stvari spreminjajo na slabše, je ocenil. Ob tem se je pridružil misli Grizolda, izrečeni med posvetom, da se slovenska družba s temi težavami ukvarja že 30 let, pa ni nekega napredka. Horvat zato meni, da bi se bilo treba odreči vsem neučinkovitim ukrepom in namesto njih sprejeti nove.