Na vrhu tabele poznavanja drugih narodov so Hrvati z oceno 3,82, sledijo jim Srbi s 3,43, Bošnjaki so na sredini z oceno 2,92, na zadnjem mestu pa so Albanci z oceno 2,14, je pokazala javnomnenjska anketa agencije Ninamedia za časopis Dnevnik na vzorcu 700 oseb. Anketiranci so odgovarjali na vprašanja, koliko poznajo te narode in koliko jim je vsak izmed teh 13 narodov simpatičen.

Raziskovalci so namreč želeli pri Slovencih oceniti priljubljenost Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi narodi. Rezultate ankete so pred kratkim predstavili na omizju Bošnjaške kulturne zveze.

"Na stališča ljudi najbolj vplivajo stopnja izobrazbe, okolica, gospodarska kriza in mediji, ki jih ti ljudje spremljajo," je bilo slišati na omizju. "Žal se odnos, ki ga vladajoča politika vzpostavlja do drugih narodov, zrcali v tem prepričanju, ki ga izražajo anketiranci," pravi Uroš Škerl Kramberger, novinar časopisa Dnevnik in moderator okrogle mize.

Poznavanje, strpnost in simpatičnost
Slovencem so najbolj simpatični Nemci, Italijani in Avstrijci. Simpatije so odvisne tudi od poznavanja ali nepoznavanja posameznega naroda in od odprtosti družbe. "Volivci konservativnejših, do manjšin manj strpnih strank se tudi tako vedejo do manjšin, so torej manj strpni do manjšin in nasprotno, torej politične preference definirajo odnos do manjšin. Bolj kot je politika odprta, bolj kot stimulira multikulturnost, medkulturni dialog, večjo podporo navsezadnje kot daje manjšinskemu udejstvovanju, manjšinski participaciji v kulturnem političnem življenju, večjo vidnost kot daje manjšini, bolj s tem vpliva na strpnejša stališča pri prebivalstvu," je opozorila predavateljica na fakulteti za družbene vede in raziskovalka na Mirovnem inštitutu Mojca Pajnik.

Priznanje statusa narodom nekdanje skupne države
Z vprašanjem politike asimilacije nepriznanih manjšin v Sloveniji se je v Sloveniji dolga leta ukvarjala Vera Kržišnik Bukić z Inštituta za narodnostna vprašanja, z vprašanjem priznanja statusa manjšin, ki živijo v Sloveniji, pa zvezi EXYUMAK in ABČHMS. Vsi dosedanji poskusi Exyumaka, da bi kolektivne pravice Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov zaščitili z ustavo ali z zakonom, so spodleteli. Exyumak pričakuje, da vlada Janeza Janše vsaj ustanovi Svet vlade za vprašanja narodnih skupnosti nekdanje Jugoslavije, ki je nehal delovati z odhodom vlade Marjana Šarca. Prizadevajo si tudi spodbuditi ministrstvo za kulturo, da bi nadaljevali te dejavnosti, saj svetu predseduje vsakokratni kulturni minister.

Zanikanje kot način reševanja

Ilija Dimitrievski, predstavnik ABČHMS-ja, tudi eden izmed udeležencev pogovora, nekoliko ironično poudarja, da so se s "konceptom pospešene integracije teh pripadnikov ukvarjale številne institucije, vendar predvsem v smislu zanikanja tega, da je treba to vprašanje razrešiti na primeren način". Po mnenju Mojce Pajnik "ne gre zgolj za to, da uživamo v glasbi, kulturi, hrani, ampak da je treba stvari razumeti na ravni enakopravnosti, kjer se govori tudi o participaciji, o vidnosti v javnem prostoru, o politični vidnosti manjšin, skratka o enakosti na vseh področjih življenja".

Kljub številčnosti skupnosti in prizadevanju manjšinskih zvez v Sloveniji ni politične volje za priznanje njihovih kolektivnih pravic. Zato bo pot do te enakosti očitno še dolga, so sklenili udeleženci okrogle mize.