Premier Pahor se je konec maja s predstavniki medijev srečal na neformalnem sestanku. Ob tem jih je že takoj na začetku opozoril, da informacije, ki jim jih bo zaupal, lahko sicer uporabijo, naj ga pa pri tem ne citirajo. Kljub temu zdaj po spletu kroži posnetek tega sestanka, na katerem je bil Pahor očitno zelo sproščen, je za TV Dnevnik poročal Matej Hlebš. Medtem ko je govoril o domačih in zunanjepolitičnih razmerah, je namreč nekajkrat uporabil tudi sočne kletvice.
Novinar je odvisen predvsem od zanesljivih informacij, ki pa so včasih tudi take narave, da jih sogovornik - denimo predsednik vlade - ne more izreči kar tako v kamero ali mikrofon. V takem primeru predstavnike medijev povabi na neformalno srečanje - na t. i. brifing. In to je konec maja storil tudi Pahor.
S posnetkov, objavljenih na spletu, je razvidno, da je premier že takoj uvodoma novinarje opozoril, da gre za pogovor zaupne narave, vseeno pa je nekdo potem celoten sestanek posnel in objavil na spletu. Pahor je med drugim povedal, da avgusta ne bo sestanka z nemško kanclerko, ker se po padcu pokojninske reforma ne bi mogli pogajati za sprejetje v evropski superklub, o tem, da bi Nemčija opustila načrte za vlaganje v Luko Koper, železnice in se preusmerila na Reko, da bi Kitajci pokupili vse v Sloveniji, vključno z NLB-jem, a je vlada bolj naklonjena zahodnemu kapitalu, da Madžarski zaradi Orbanove politike grozi izolacija...
"Nihče ne ve, kdo ga je posnel, noben odgovorni urednik se ni javil, da je to narejeno z njegovo odobritvijo, torej tu ni izkazan noben javni interes, nihče ni pojasnil, zakaj je to počel, in to je seveda po novinarskem kodeksu nedopustno," pravi Jernej Verbič z Društva novinarjev Slovenije.
Za Združenje novinarjev in publicistov pa so neformalna srečanja s predstavniki oblasti že sama po sebi sporna. Da je eden izmed novinarjev tak razgovor s premierjem potem posnel in objavil, prepisujejo predvsem političnim motivom. "Očitno je med temi domnevnimi Pahorjevimi novinarskimi kolegi in prijatelji bil še kakšen Golobičev novinarski prijatelj, ker je to zadevo dal v javnost oziroma na YouTube prav v času spora med Pahorjem in Golobičem," je dejal predsednik Združenja novinarjev in publicistov Igor Kršinar.
O tem, kako tovrstna srečanja potekajo v tujini, pa ve veliko povedati Marta Kos Marko, ki je za našo televizijo osem let poročala iz Nemčije. Kot primer navaja srečanje pri nekdanjem zunanjem ministru Klausu Kinklu. "Lahko si objavil vse, kar je on rekel. V tem primeru je šlo za t. i. 'unter 1' pravilo. 'Unter 2' je pomenil, da se lahko vsebina navaja brez navedbe vira. 'Unter 3' je bil striktno 'off the record'. Ta je bil v vseh teh letih, kolikor se spominjam, prekršen le enkrat s strani poljske novinarke." Ne glede na stopnjo obojestranskega zaupanja pa si nihče izmed nemških politikov ni nikoli privoščil vulgarnosti pred novinarji, saj - tako Marta Kos Marko - bi to novinarji seveda takoj objavili, poroča Matej Hlebš.
Milosavljevič: To je spining, a dogovorov se je treba držati
Tovrstne brifinge bi bilo bolje označiti kot "spining", pa pojasnjuje Marko Milosavljevič z ljubljanskega FDV-ja. "Politiki in gospodarstveniki želijo zgodbam dati svoj spin. Kar je nenavadno, je, da se je za to odločil premier. V najvišji politiki se tega praviloma ne poslužujejo. Tu nastopijo strategi, svetovalci, t. i. spindoktorji."
Milosavljevič dodaja, da novinarji, ki imajo v zvezi s tovrstno komunikacijo profesionalne pomisleke, k udeležbi niso obvezani. "Ne glede na to, kaj si mislimo, pa se je treba dogovorov držati. Nekoliko bo neprijetno pojasnjevati določene izjave, sta se pa domača in mednarodna politika v podobnih situacijah letos že znašli. Spomnimo se WikiLeaksa. Politiki sicer niso nikoli 'off the record'." Ponavlja pa: "Če se že udeležujemo tovrstnih brifingov, je profesionalno, da se dogovorov držimo."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje