Predsednik Skupnosti občin Slovenije Vladimir Prebilič opozarja, da je nemogoče, da bi majhne občine z majhno administracijo ob naravni nesreči tako izjemnega obsega lahko izvedle vse naloge. Zato so se morali župani "po sistemu triaže" odločati, kaj bodo delali najprej. Vse bolj se po njegovih besedah tudi kaže, da potrebujemo srednjo raven upravljanja, regije. Te bi namreč lahko bolje odgovarjale na izzive, ki zadevajo več občin, je prepričan.

S tem se strinjajo v državnem svetu, kjer so jih zadnje vremenske ujme dodatno spodbudile, da nadaljujejo pripravo pokrajinske zakonodaje. Menijo namreč, da bi pokrajine lahko nase prevzele naloge, ki jih tako država kot mnoge manjše občine ne zmorejo več optimalno opravljati. Med njimi so poudarili prostorsko načrtovanje, urejanje vodotokov, vodooskrbo, odvoz in obdelavo smeti, socialno varstvo, upravljanje regijskih bolnišnic, razvojne projekte ipd.

Po Prebiličevem mnenju bo potreben tudi temeljit razmislek o sistemu zaščite in reševanja. "Mislim, da bo na tem področju treba zagristi v sistemske spremembe. Podnebno pogojene nesreče se bodo dogajale tudi v prihodnje. In če ne bomo imeli sistema, ki bo proti njim odporen, nas to lahko zelo prizadene," opozarja. Med drugim vidi tudi potrebo po razmisleku o krepitvi regijskih štabov civilne zaščite, ki so bili po njegovih besedah vsa leta nedohranjeni.

Šarec: Vsak mora opraviti svoj del nalog, tako občine kot država

Minister za obrambo Marjan Šarec ocenjuje, da je bil odziv ob zadnji katastrofalni ujmi, zahvaljujoč gasilcem, enotam civilne zaščite in Slovenski vojski, na zelo visoki ravni. "Lahko bi imeli sto ali več žrtev poplav, če začetno reševanje ne bi bilo tako hitro," pravi. V času ministrovanja je doživel dve veliki naravni nesreči – lani požar na Krasu, letos vrsto neurij in hude poplave. In ob tem opaža določene pomanjkljivosti, ki so se pokazale zlasti v manjših občinah.

Po njegovih besedah imajo nekatere občine dobre poveljnike civilne zaščite, ki vedo, kaj je njihovo delo, pristojnosti, ne nazadnje, kdaj morajo zaprositi za pomoč regijsko ali pa državno civilno zaščito. Do njihovega posredovanja namreč lahko pride le na zahtevo lokalne civilne zaščite. "Ni dovolj stopiti pred kamero in reči, česa država ni storila, če sam nimaš niti štaba civilne zaščite niti poveljnika civilne zaščite," je kritičen minister.

Kaj storiti s civilno zaščito na občinski ravni

Poudarja, da poveljnika občinske civilne zaščite imenuje in razrešuje župan in on je tisti, ki mora poskrbeti, da zadeve tečejo. Zato župane poziva, da poveljnike civilne zaščite imenujejo po strokovni plati in ne morebiti politični ali prijateljski. "Zaščita in reševanje sta zagotovo ena od prioritetnih nalog vsake občine, in ob ujmah, kakršno smo doživeli v začetku avgusta, se pokaže pomen dobre organiziranosti v občini. S tem pa tudi, da kakšna manjša občina ni sposobna izpeljati vseh nalog," ugotavlja minister.

Šarec, ki je bil več let župan Kamnika, torej poudarja, da morajo občine prevzeti svoj del nalog in odgovornosti, "ne le s prstom kazati na državo". Če tega niso sposobne, bo treba tudi štabe civilne zaščite združevati medobčinsko, da bodo kos vsem nalogam, in morda razmisliti, da bi, podobno kot na primer pri medobčinskih redarstvih, več občin skupaj imelo enega poveljnika civilne zaščite, ki bi nato komuniciral z regijsko ravnijo, razmišlja.

Ob tem pa priznava, da tudi ukrepanje na državni ravni zagotovo ni vedno idealno in da bo treba pogledati, "kje so ozka grla", kje torej zadeve še ne delujejo idealno. Novi direktor uprave za zaščito in reševanje Leon Behin in poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan imata po njegovih besedah tu pomembno nalogo ohranjanja visoke ravni pripravljenosti in usposobljenosti enot civilne zaščite. A kot poudarja Šarec, gre za zdaj zgolj za njegova opažanja, o konkretnih predlogih sistemskih sprememb pa je še prezgodaj govoriti.
Iz vrst županov ocene o smiselnosti skupnih zalednih pisarn, ne pa tudi skupnih poveljnikov civilne zaščite.

Nekatere občine imajo zaposlenih le nekaj ljudi

Sorodna novica Občine z državnim denarjem ne morejo pokriti stroškov svojih gasilskih društev, lahko pa tujih

Med občinami, ki so jih prizadele katastrofalne poplave, sta občini Luče in Komenda. Župana se strinjata, da popisa škode v takšnem obsegu zgolj z zaposlenimi v občinski upravi ne bi zmogli, a so dobili zunanjo pomoč. V Lučah, ki so po površini sicer med večjimi občinami, a z manjšim številom prebivalcev, imajo po besedah župana Klavdija Strmčnika zaposlenih vsega skupaj šest ljudi. Zaposlenih imajo toliko, kolikor jih potrebujejo za tekoče naloge in kolikor jim dopušča proračun, pojasnjuje. Dodaja pa, da so v štabu civilne zaščite delali tudi drugi ljudje. "Za vse naloge pa je bilo seveda nemogoče, da bi jih lahko opravili sami, saj neka mala občina ne more imeti na zalogi 200 agregatov – in to tudi ne bi bilo smiselno," je poudaril Strmčnik. Kot je dodal, se lahko zgolj zahvali za vso pomoč, ki so jim jo nudili v regijskem štabu in republiški Civilni zaščiti, pa tudi Slovenski vojski.

Sicer pa je bila po njegovih besedah pri njih v začetku največja težava, da so bili odrezani od sveta, tudi v komunikacijskem smislu, saj so bili več kot 24 ur brez telefonskih povezav. In to je bila tudi osnovna težava pri organizaciji pomoči in reševanja, saj ljudje niso mogli poklicati in so bili tudi v štabu civilne zaščite dejansko brez informacij. Ko so telefoni znova delovali, pa so zadeve stekle veliko lažje. Zato predlaga, da bi morali v primeru aktivacije državnega načrta zaščite in reševanja vsi operaterji sprostiti gostovanje (roaming).

Žled, veliki požari, poplave svarijo pred težjimi časi

Župan Komende Jurij Kern je prepričan, da bi bil popis škode v takšnem obsegu težka naloga za vse občine, ne le manjše. Tudi zato, ker po njegovi oceni država ni bila pripravljena na tako velike nesreče, čeprav smo v preteklih letih že imeli žledolom, lani pa obsežen požar na Krasu. Navodila so prihajala prepozno, pogrešali so jasna merila, kako izvesti popis, referenca za oceno škod na objektih tudi za občane ali podjetnike pa je katalog stavb, ki je še iz 80. let, je nanizal. Tako Kern kot Strmčnik pa opozarjata, da se spopadajo z res zelo veliko birokratskimi zadevami.

Oba sta tudi prepričana, da skupni poveljnik civilne zaščite za več občin ne bi bil prava rešitev in da mora štab delovati v občini, kjer se je zgodila nesreča. "V ujmi pred mesecem dni ni bilo povezav niti med posameznimi naselji znotraj občine, če pa bi bil štab izven občine, bi še težje prišel do informacij, in nemogoče je, da bi imel pregled nad dogajanjem," opozarja Strmčnik. Pri nabavi opreme za civilno zaščito se mu zdi združevanje smiselno, a po njegovih besedah sistem že zdaj deluje na tak način.

Sorodna novica Se bodo slovenske pokrajine imenovale po največjih mestih?

Kern pravi, da bi lahko za več občin vzpostavili skupno zaledno pisarno, ki bi skrbela za "birokratski del", izobraževanja, spremljala informacije in o tem obveščala poveljnike, prav tako pa tudi skrbela za sklepanje pogodb z ostalimi deležniki v civilni zaščiti. Poveljnik pa bi se ukvarjal predvsem z delom na terenu. Strmčnik je podobnega mnenja, da bi bilo koristno, da bi v okviru občinskih uprav oblikovali službe, ki bi strokovno bdele nad področjem zaščite in reševanja, imele pregled nad tem, kaj je narejenega, kako je z načrti zaščite in reševanja v poplavah, in podobno.

Pomembna je složnost lokalne skupnosti

Župan Komende sicer poudarja, da je pri odzivu ob nesreči predvsem pomembno, kako deluje skupnost. Pri njih se je ob poplavah pokazala složnost same lokalne skupnosti, pripravljenost, da stopijo skupaj in pomagajo. Pomembno je bilo tudi, da je koordinacija dobro potekala. Ker so bili brez poveljnika civilne zaščite, je to vlogo prevzel sam in so zadeve koordinirali skupaj s poveljstvom gasilske zveze, prvi dan prek podžupana, nato pa, ko se je vrnil z dopusta, na samem terenu.

Sorodna novica Zaradi koronakrize sta Kranjska in Štajerska lahko še korak bližje

Kot poudarja župan Luč, pa je majhnost lahko tudi prednost, saj lahko nekatere zadeve na lokalni ravni organizirajo hitreje, medtem ko je država lahko zelo počasna. Pred napovedanimi padavinami prejšnji teden so se na primer z direkcijo za vode pogovarjali, da je nujno utrditi v poplavah načet nasip nad Lučami. Agencija je poslala koncesionarja, ki je prišel z enim bagrom, a se je ta ves čas kvaril. V občini so nato priskrbeli tri bagre, da so do večera, ko je začelo močno deževati, utrdili nasip, je navedel v ilustracijo.

Sicer pa Strmčnik tudi meni, da bi morali v primeru aktivacije državnega načrta za zaščito in reševanje omejiti dostop do družabnih omrežij in s tem širjenje dezinformacij, da bi bile na voljo le točne, uradne informacije.