V Tarči so svoje povedali ljudje, ki jim je voda odnesla domovanja in imovino: kje in kako bodo preživeli zimo, koliko pomoči so že prejeli? Gostje oddaje bodo nadalje zagrizli v vprašanje, kako in v čigavem interesu se je gradilo na poplavnih območjih in kako se bo delil denar, namenjen za pomoč.

Gostje so bili: državni sekretar za koordinacijo ukrepov za obnovo Boštjan Šefic, gradbeni inženir in hidrolog Rok Fazarinc, župan občine Ljubno Franjo Naraločnik, predsednik Skupnosti občin Slovenije Vladimir Prebilič, izvršni direktor KLS-ja Ljubno Samo Mirnik, nekdanji direktor Direkcije za vode Roman Kramer ter številni domačini in prizadetih krajev. Oddajo je vodila Erika Žnidaršič.

"Po skoraj mesecu dni, ki je v stiski povezal državljane, ko so se čustva že nekoliko umirila, je trenutek za realne cilje. Kje bodo preživeli zimo tisti, ki so ostali brez vsega, kako bodo pospešili postopke in hitro zagotovili nadomestne gradnje, kje in kdaj? Kako in komu bodo razdelili denar, namenjen za pomoč. Kako bodo spremenili pravila, da ne bodo več za vsako ceno gradili na poplavnih območjih. Ali bo tudi tokrat sanacija narejena le za silo in se bodo dela, ko ne bo več medijske pozornosti, do naslednjih poplav čez 10 let ali prej, končala, tako kot leta 1990, 2012, torej vsakič po poplavah," se je uvodoma retorično vprašala voditeljica oddaje Žnidaršič.

"Ko ti gre v petih minutah 40 let življenja"

Štiri tedne od poplav. Prebivalci najbolj prizadetih krajev še vedno ne morejo pozabiti in se sprijazniti s tem, da so izgubili vse, je v prispevku povedala novinarka Vanja Gligorović.

"Najslabše je, ko ti gre v petih minutah 40 let življenja. Spomini in vse je šlo. Nič ne ostane, nobene slike. Nič, nič … Če pa kaj najdeš, pa je zanič. Tam imam notri ene buteljke, vse sem zdaj ven prinesel. Vsaj za spomin," je povedal Rajko Kosmač iz zaselka Trbiž Občine Ljubno, ki še vedno išče, ali so med ruševinami ostali kakšni spomini. Bil je eden izmed teh, ki se mu je v poplavah popolnoma porušila hiša.

"Če bi bili še dve minuti v hiši, bi šli … Samo zaropotalo je, graben je odbil celo hišo," se je spominjal Kosmač, ki zdaj začasno živi v stanovanju, ki mu ga je odstopil prijatelj.

"Mi smo prišli sem goli in bosi, še cunje, ki smo jih imeli na sebi, niso bile naše, majice, škornje. Ničesar nismo imeli, so nam dobri ljudje kar pomagali. Tako da zdaj tu srečno živimo, mislim, živimo neko normalno življenje," je še povedal in pokazal stanovanje, v katero se je preselil z ženo, hčerko in vnukom.

Na preostalo pomoč z družino še čaka. "Saj veste, mlini počasi meljejo in zagotovo bomo morali čakati na papirje, tudi če bodo našli parcelo, bomo morali čakati na gradbeno dovoljenje, vsa dovoljenja, preden bomo sploh lahko začeli delati. Potem pa se že malo vse skupaj pozabi," je sklenil Kosmač.

"Ateja in mamo je odplaknilo skozi okno"

V Zgornjesavinjski dolini, zaselku Struge v občini Luče, je okoliš neprepoznaven, tako kot večina hiš.

"Ateja je vrglo čez to okno ven, je mislil, da bo umrl. Bil je v dnevni sobi, šel je po tablete, voda je pritekla. Notri je bilo čisto temno, potem se je razsvetlilo. Takrat je naletel na kamen, razbil okno in ga je voda ven vrgla," se je spominjala Rozalija Podkrižnik iz Luč.

"Mama je bila na drugi strani in jo je tudi odplavilo skozi okno ven in je padla v klet. Hvala Bogu je bila v kleti že voda in se ni ubila, voda jo je naplavila na cesto in je tam potem počakala. Tako da sta oba preživela," je dodal Jože Kosmač.

Jože Kosmač in Rozalija Podkrižnik zdaj z družino živita v dveh apartmajih, ki jima ju je uredila občina, s katero so tudi že imeli sestanek o morebitni gradnji nove hiše.

Kaj pravi zavarovalnica? "Danes je klical neki gospod in povedal fantastično novico, da dobimo 1500 evrov za hišo, ki jo je treba porušiti, in 1500 evrov za pohištvo. Hiša je zavarovana za 400.000. Tako da ne vem, kaj bi se moralo zgoditi, da bi mi 400.000 dobili," je odgovoril Jože Kosmač.

"Ne veš, kaj je hujše, prej, ko je bila voda, ali zdaj, ko je odtekla, ko si z dneva v dan v negotovosti," je sklenila Rozalija Podkrižnik.

"Okoli hiše grozijo plazovi"

V Črni na Koroškem je bila kmetija Franca Goloba v Koprivni dva tedna odrezana od civilizacije. "Kar se tiče hrane, so nam jo dovažali - in tudi gorivo - s helikopterjem. Dostopa ni bilo, kjer so bile ceste zasute, tako da smo bili 14 dni odrezani. Mobilnega signala ni bilo šest dni, elektrike sedem dni, voda je," je povedal Franc Golob iz Črne.

Celoten hrib, na kateri stoji kmetija, plazi. Porušena sta dva mostova, prek katerih je Golob imel dostop do travnikov in gozda. Okoli hiše grozijo štirje plazovi. "Ta je največji, za hišo sta dva manjša in pa tam na koncu njiv grozi eden malo večji. Razpoka pa je čez cel hrib navzgor do lesa, približno 50 metrov, morda kaj več," je ekipi Tarče pojasnil Golob.

"Helikopter je prispel in rešili so nas z balkona"

Tudi Prevaljam ni prizaneslo. Renato Vastl je eden izmed lastnikov hiš, ki se je po poplavah popolnoma sesedla. Zdaj živi v začasnem stanovanju. Na informacije o trajni rešitvi in novi hiši še čaka. "Inventarje smo popisali po grobem stanju, zdaj pa smo videli, da se je še hiša sesedla. Ostalo ni praktično nič, v zgornjem nadstropju če pohištvo, računalniki … Kar si ustvarjal 37 let, ti gre v nekaj urah, v nekaj urah izgubiš vse," je povedal Vastl.

Hiša Renatovega soseda se je do jutra porušila. "Voda je tako naraščala, da smo v roku ene ure prišli na 1,3 metra, tako da smo se umaknili v zgornje prostore. Zbudili smo sosedo, ki ji je utrgalo pol hiše, ker ona sploh ni slišala, kakšna voda prihaja. Bili smo na balkonu, na najvišjem mestu. Soseda se je umaknila na stopnice, ob pol šestih zjutraj ji je utrgalo pol hiše. Helikopter je prispel približno ob petih in rešili so nas z balkona. Najprej sosedo in potem še nas," se je spominjal Vastl.

Kako je potekalo umeščanje v prostor?

V oddaji so se pozanimali tudi, kako je sploh potekalo umeščanje v prostor sosesk in podjetij na poplavna območja. Vprašali so se tudi, zakaj so pri tem sodelovali vsi – politika in stroka.

Ugotavljali so tudi, kdo so zasebniki, ki upravljajo vode, ter kako birokratska ustanova je Direkcija za vode, glede katere je bilo kar nekaj očitkov, kako je delila milijone za poplavno zaščito.

Za konec so v Tarči opomnili še na majsko ujmo v Šentilju, ko so plazovi mnogim tamkajšnjim prebivalcem odnesli domove oz. jih povsem uničili. Kaj se je zgodilo, ko so kamere ugasnile?

Vabljeni k ogledu Tarče v videu spodaj.