Na okrogli mizi z naslovom Kakšna naj bo slovenska državna ureditev? v organizaciji Inštituta Jožeta Plečnika o ustavnih spremembah na področju spremembe volilnega sistema, delovanja pravosodja, vloge državnega sveta in referenduma so se osrednji govorci strinjali, da so določene spremembe potrebne, vendar se jih je, kot je poudaril nekdanji pravosodni minister Šturm, "treba lotiti skrajno premišljeno". Ob tem pa je opozoril, da "sprememba ustave ni nekaj, česar ne bi mogli spremeniti".

Pravni strokovnjak Miro Cerar je opozoril, da moramo k ustavnim spremembam pristopiti na sistemski, ne pa na posamičen način, saj posamezne spremembe vplivajo na številne druge institucije. Gregor Virant pa meni, da je ustava kakovostna, "kar pa ne pomeni, da se po toliko letih ni treba vprašati, ali niso morda potrebne spremembe".

Virant ni privrženec sprememb s "tresočo roko"
"Sam nisem privrženec tistih, ki pravijo, da se ustava spreminja s 'tresočo roko', kot se rado reče, kajti to tresočo roko pri spreminjanju ustave nadomešča dvotretjinska večina," je še dejal Virant in dodal, da dvotretjinska večina pomeni, da se je o temi oblikoval nek širok politični konsenz, "zato se ni bati, da bi neka ideja, ki se je oblikovala v neki ožji skupini ali politični stranki šla skozi".

Virant je še izrazil prepričanje, da mora biti državna ureditev Slovenije "demokratična, enostavna in učinkovita".

Državni svet v takšni obliki ni smiseln
Šturm tako predlaga ukinitev državnega sveta, saj se je, kot pravi, "pokazal kot sila neproduktivna institucija". Z njim sta se strinjala tudi Miro Cerar in Gregor Virant. Cerar je dejal, da se zavzema za reformo tega organa in ne za njegovo odpravo. Ob tem je še razložil, da je ta "organ skrajno problematičen", saj so ga, kot je dejal, ustanovili po vzoru bavarskega senata in to v tistem času, "ko so ga tam ukinjali". "Predvsem pa se bomo morali dokončno odločiti ali želi imeti dvodomni sistem ali ne," še pravi Cerar.

Virant pa je omenil, da se za odpravo državnega sveta že dolgo zavzema. Znova je izrazil prepričanje, da bi moral "oditi na smetišče parlamentarne zgodovine". Virant je še prepričan, da je državni svet izraz korporativizma, kjer posamezni družbeni lobiji - npr. sindikalni, delodajalski in lokalni - med seboj "sklepajo kravje kupčije".

Cerar: Stvari se rešujejo nesistemsko
Nekdanji pravosodni minister je opozoril tudi na težavo, ko se predsedniku države z zakoni dodaja neke pristojnosti. Prepričan je, da to ni prav, saj so pristojnosti predsednika zapisane v ustavi. Miro Cerar pa pravi, da je to tipičen primer, kako se stvari rešujejo "nesistemsko in brez premisleka". "Malo tukaj, malo tam in potem imamo celo paleto nekih pristojnosti, ki niso bile skupno povezane in domišljene," meni pravni strokovnjak.

Glede sprememb referendumske zakonodaje je Šturm predlagal, da bi morali referendum dovoliti tudi o posameznem delu zakona. Drugače, je dejal, je mogoče s pravno tehniko doseči, da vsak zakon vsebuje neodložljive ustavne pravice. Cerar pa meni, da na tem področju "absolutno potrebujemo ustavno spremembo".

"Vsi vemo, da je tako težko doseči to dvotretjinsko večino tudi zato, ker se na koncu tudi politika sprašuje, kakšne učinke ima nek ustavni predlog kratkoročno. To je največji problem," pravi Cerar.

Šturm predlaga spremembe sodnega sveta
Po besedah nekdanjega pravosodnega ministra Šturma, bi bilo treba spremeniti tudi volilno zakonodajo, prav tako bi bilo treba iskati nove rešitve na področju pravosodja. Pri tem je izpostavil sodni svet, katerega večino članov po zdajšnji zakonodaji imenuje sama sodna veja oblasti, kar je po Šturmovem mnenju nenavadno v primerjavi z drugimi državami.